Leto dni po osamosvojitvi je država vse, ki si v predvidenem roku niso uredili državljanstva, brez opozorila odstranila iz registra.

Kljub dvema odločbama ustavnega sodišča, ki ugotavljata protizakonitost postopka in od države zahtevata povrnitev stalnega prebivališča za nazaj, in pozivom mednarodnih ustanov vlada še vedno vztraja pri sprejetju ustavnega zakona, ki bi problematiko reševal od primera do primera.

Kritike na račun ravnanja slovenskih oblasti so pred kratkim izrazili tudi v poročilu Komisije Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti, a je vlada očitke zavrnila.

Odbor za peticije EP-ja bo zahteval pojasnilo
Odbor Evropskega parlamenta za peticije pa se je odločil, da bo na slovensko vlado naslovil vprašanje, kako namerava rešiti vprašanje izbrisanih. Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic je bil nad takšnim odzivom izredno ugodno presenečen. Dodal pa je, da je Evropska unija sicer edina institucija, ki bi Slovenijo lahko prisilila k spoštovanju človekovih pravic, vendar tega ne bo nikoli storila.

Krivic je pojasnil, da Evropska komisija vztraja, da ni pristojna za reševanje problema izbrisanih in poziva k zaprtju primera, vendar odbor EP-ja tega ne bo upošteval in tako peticija ostaja odprta, je sklenil predsedujoči parlamentarnemu odboru.

Krivic je ob tem opozoril še na dejstvo, da odbor za peticije ni zagotovil prevajalca iz slovenščine, zato na odboru ni mogel govoriti v materinem jeziku. V odboru so dogodek obžalovali in zatrdili, da bodo v prihodnje to upoštevali.

MNZ: Prava rešitev ustavni zakon
Na ministrstvu za notranje zadeve menijo, da je prava rešitev za izbrisane sprejetje ustavnega zakona, ki ga je vlada leta 2005 poslala v usklajevanje parlamentarnim strankam, vendar proces iskanja soglasja med parlamentarnimi strankami še poteka. Do zdaj dvotretjinske večine, ki je potrebna za sprejetje ustavnega zakona, ni bilo mogoče pridobiti.

Ustavni zakon sicer določa, katerim državljanom drugih držav, naslednic SFRJ-ja, ki so v Sloveniji že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, bi dovoljenje veljalo tudi za nazaj in od kdaj. Zakon ureja tudi izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za tiste državljane drugih držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja, ki dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji do zdaj še niso pridobili, in veljavnost dovoljenja ter kdaj je izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Sloveniji za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje in katere odsotnosti iz Slovenije tega pogoja ne prekinejo.

Grims vztraja pri ustavnem zakonu
V imenu največje koalicijske stranke SDS se je oglasil Branko Grims, ki tudi meni da lahko problematiko izbrisanih reši le ustavni zakon. Dejal je, da "če so bile komur koli v procesih osamosvojitve Slovnije res storjene krivice, jih je treba popraviti. Nikakor pa ne smejo imeti koristi tisti, ki so kalkulirali glede osamosvojitve".

Krivic Grimsove izjave označil za politično diskriminacijo
Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic je izjave Branka Grimsa o kalkulacijah glede osamosvojitve označil za diskriminacijo iz političnih razlogov. Krivic meni, da se vlada, ki si upa trditi kaj takega (kot je "tvojih socialnih pravic ti ne priznamo, ker ti očitamo, da si nasprotoval osamosvojitvi", kakor si izjave razlaga Krivic), norčuje iz najbolj elementarnih načel pravne države.

Krivic je ob tem opozoril, da je ustavno sodišče že dvakrat ugotovilo, da je bila temeljna krivica sam nezakonit izbris, to pa so potrdili tudi dva odbora Združenih narodov, komisija za človekove pravice Sveta Evrope in Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti.

Amnesty International kritičen do oblasti
"Evropska unija si ne more več zatiskati oči pred bedo na tisoče ljudi, ki še vedno živijo v pravnih vicah ali čakajo nadomestilo od slovenskih oblasti, ker so jim odrekle najbolj temeljne pravice," so ob 15. obletnici izbrisa poudarili v Amnesty Internationalu.

Mednarodna človekoljubna organizacija je Bruselj pozvala, naj zagotovi, da bo Slovenija prevzela svojo odgovornost še pred prevzemom predsedovanja.

Ob obletnici izbrisa in v okviru "tedna izbrisanih" bo po državi potekalo več dogodkov, s katerim želijo akterji opozoriti na to problematiko. Dogajanje se bo sklenilo 7. marca.