Takšnih je šest od sedmih alinej, ki jih v pobudi za referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih navaja Koalicija Slovenija, so soglasno odločili ustavni sodniki.

Po mnenju sodišča sta z ustavo skladni le alineji, ki določata, da je rok za vložitev vloge za priznanje statusa stalnega prebivališča za nazaj šest mesecev po uveljavitvi zakona ter da po tem zakonu upravičenci niso tiste osebe, ki so delovale proti vrednotam, ki jih varuje kazenska zakonodaja. V nasprotju z ustavo pa so prva, tretja, četrta, del pete, šesta in sedma alineja omenjene pobude.

Iz pravnega vidika tako ne vzdrži izhodišče predlaganih ureditev iz prve in tretje alineje referendumskega vprašanja. V prvi alineji bi volivce povprašali, če se strinjajo, da mora vsaka oseba, ki je bila dne 25. februarja 1992 prenesena iz registra stalnega prebivališča v register tujcev brez stalnega prebivališča in želi uveljaviti status stalnega prebivališča za nazaj, začeti postopke z ustrezno vlogo. V tej mora pojasniti okoliščine, zaradi katerih si ni pravočasno uredila statusa. V skladu s tretjo alinejo pa bi se status za nazaj priznal le osebam, za katere se ugotovi, da so si poskušale urediti svoj status, pa si tega niso mogle urediti zaradi objektivnih okoliščin oziroma zaradi kršitve materialnega ali procesnega prava s strani upravnega organa.

Neustavna je tudi rešitev iz četrte alineje, po kateri se kot predlagatelj obnove postopka določi Zveza veteranov vojne za Slovenijo, rok za vložitev takšnega predloga pa naj bo dve leti. Koalicija Slovenija bi volivce v delu pete alineje spraševala, ali se strinjajo s tem, da do povrnitve stalnega prebivališča niso upravičene tiste osebe, ki se v določenem roku niso odzvale na poziv predsedstva Republike Slovenije za prestop iz JLA-ja oz. iz sestave zveznih organov SFRJ-ja. Tudi rešitev iz šeste alineje je po mnenju sodišča vsebinsko povezana z rešitvami iz drugih delov referendumskega vprašanja, ki izhajajo iz izhodišča, da je bil pravni položaj državljanov drugih republik, ki se niso odločili za slovensko državljanstvo, pravno urejen, in da iz tega razloga ne morejo uveljavljati kakršnih koli pravic za nazaj, ki so vezane na stalno prebivanje, ali odškodnin.

Preprečiti odločanje o neustavnih zadevah
Presoje skladnosti z ustavo pa ni vzdržal tudi predlog, da se kot hujše kaznivo dejanje v zakonu izrecno opredeli vsako dejanje upravnega organa pri izdajanju odločb v zvezi z urejanjem statusa za nazaj, ki je v očitnem nasprotju z ustavo, vključno z morebitnim izdajanjem odločb o priznanju statusa stalnega prebivališča za nazaj brez izrecne podlage zakona ali zakonitega predpisa. Sicer pa je sodišče kot predmet te t. i. predhodne ocene omejilo le na referendumsko vprašanje, ni pa se spuščalo v presojo, ali je ureditev, vsebovana v predlogu sistemskega zakonskega o izbrisanih, skladna z ustavo. "Namen predhodne ocene referendumskega vprašanja je le preprečiti, da bi se na referendumu odločalo o vprašanjih, ki so v nasprotju z ustavo," še poudarja ustavno sodišče.

Nadaljevanje razprave
Ustavno sodišče je tako nadaljevalo v torek prekinjeno odločanje o ustavnosti vsebine zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih. Danes namreč poteče 15-dnevni zakonsko določen rok, v katerem morajo ustavni sodniki odločiti o zahtevi. Pobudo za začetek zbiranja 40.000 podpisov za referendum je vložila koalicija Slovenija, državni zbor pa je nato izglasoval ustavno presojo referendumskega vprašanja, saj naj bi bilo to v nasprotju s kar 13 členi ustave.

Janša obžaluje odločitev sodišča
Predsednik SDS-a Janez Janša obžaluje, da je ustavno sodišče ponovno izdalo odločbo v korist izbrisanim. Povedal je, da se bodo v SDS-u po preučitvi odločbe odločili, kako ravnati v prihodnje, da bi preprečili uveljavitev sistemskega zakona o izbrisanih. Po njem naj bi se namreč odločbe izdajale neselektivno in retroaktivno, kar bi omogočilo uveljavljanje visokih odškodninskih zahtevkov. Poslanec SNS-a Sašo Peče pa je glede odločitve sodišča povedal, da je ta žal pričakovana in politično skovana.

LDS in ZLSD zadovoljna
V LDS-u odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo z zadovoljstvom, ker brani ustavno pravico referenduma pred populističnimi zlorabami. Kot je povedal izvršni direktor LDS-a Bogdan Biščak, odločba sodišča brani vse, ki so na plebiscitu za osamosvojitev glasovali za. Če bi bile sprejete rešitve, ki jih predlaga Janez Janša z referendumskimi vprašanji, bi žrtev ne bili izbrisani, ampak mi vsi. Miran Potrč (ZLSD) je dejal, da je odločitev sodišča pravni, moralni in politični nauk vsem, ki so želeli z referendumom ali ustavnim zakonom izigrati pravice izbrisanim.

"Danes so dovoljene sanje, nam pa se je stemnilo"
V Ljubljani pa je ob 12. obletnici izbrisa 18.305 oseb iz registra stalnega prebivalstva Slovenije potekala Manifestacija izbrisanih vseh vrst, ki jo je v okviru tedna izbrisanih pripravila organizacija Dostje. Na manifestaciji, na kateri se je zbralo okoli 100 protestnikov, je predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Aleksandar Todorovič začel govor z
zgodovinsko izjavo Danes so dovoljene sanje, jutri je novi dan. "To je rekel nekdanji predsednik Milan Kučan, potem pa se nam je stemnilo," je dodal Todorovič.

Kot je še zapisalo Društvo izbrisanih prebivalcev, od slovenskih oblasti zaupajo le še ustavnemu sodišču in varuhu človekovih pravic. V pismu komisarju Sveta Evrope za človekove pravice Alvaru Gil-Roblesu poudarjajo, da so na državo in javnost do zdaj naslovili že tri pozive, ki pa jih pristojni niso upoštevali.

Priprave na referendum nemotene
Zdaj sicer začenjajo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih 4. aprila. DZ je sprva referendum razpisal za 15. februar, vendar pa je skupina 33 poslancev koalicijskih LDS-a, ZLSD-ja in DeSUS-a konec minulega leta na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti po njihovem mnenju spornega odloka o razpisu referenduma.

Zanimivo je, da roki za izvedbo referenduma začenjajo teči natanko 12 let po izbrisu nekaj več kot 18.000 oseb iz registra prebivalcev s stalnim prebivališčem.