Pogovarjali smo se s sestro Romano Kocijančič iz reda frančiškank Marijinih misijonark, ki je povedala, česa se kristjani spominjajo na posamezen dan velikonočnega tedna. Pri sveti maši na veliki četrtek se zahvaljajujejo za zakrament svete evharistije, to pomeni za obhajanje zadnje večerje, ki jo je obhajal Jezus s svojimi učenci. Zvečer ugasnejo vse zvonove v cerkvah, ki do sobote zvečer ne bodo zvonili.

Veliki petek je zelo velik praznik za vse kristjane, za evangeličane celo največji, ko se spominjajo Jezusevega trpljenja in smrti na križu, pomembnega dogodka, s katerim nas je odrešil vseh grehov in nam podaril večno življenje, je pojasnila sestra Romana. Na veliko soboto je zjutraj blagoslov ognja, na katerem še danes nekatere gospodinje pripravijo jedi, ki jih popoldne nesejo k blagoslovu.

V soboto zvečer je velikonočna vigilija, ko prvič zapojejo alelujo in ponovno se oglasijo zvonovi v spomin na to, da je Jezus vstal od mrtvih. Podobno se zgodi tudi v nedeljo zjutraj na vstajenjski procesiji, na kateri se spominjajo, da je Jezusov grob prazen in da bomo nekega dne tudi mi vstali. To je družinski praznik, saj se družine zberejo pri velikonočnem zajtrku, kjer uživajo blagoslovljeno hrano. Na velikonočni ponedeljek se kristjani srečujejo in drug drugemu prinašajo blagoslov.

Kaj predstavljajo jedi, ki se jih nese k blagoslovu?
Potica predstavlja Kristusovo krono, pet rdečih pirhov spominja na kaplje krvi in Jezusove rane, hren simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ, ponekod dajo v velikonočno košaro pomaranče, ki so simbol gobe, s katero so Jezusu dali piti kis, šunka in meso pa sta Jezusovo telo. Po različnih delih Slovenije pa dodajo tudi kakšne svoje značilne jedi.

Posebne so tudi barve
Liturgične barve so vezane na tisto, kar obhajamo. V postnem času je navzoča vijolična barva, na veliki petek v spomin na Jezusovo trpljenje rdeča barva, za vstajenjsko procesijo pa si duhovniki nadenejo praznično belo ali zlato barvo.