Erjavec pravi, da je bila deklaracija že v obravnavi na vladi, a ker se je ta medtem zamenjala in smo imeli volitve, se jo je odločil umakniti iz procedure in jo dati v ponovno obravnavo v državni zbor. Foto: BoBo
Erjavec pravi, da je bila deklaracija že v obravnavi na vladi, a ker se je ta medtem zamenjala in smo imeli volitve, se jo je odločil umakniti iz procedure in jo dati v ponovno obravnavo v državni zbor. Foto: BoBo

Zagotavljanje in vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter univerzalno spoštovanje načel preventivne diplomacije in mirnega reševanja sporov, zaščita slovenskih državljanov in državljank, spoštovanje in promocija človekovih pravic, temeljnih svoboščin, človekove varnosti in načel pravne države ter obenem spoštovanje in razvoj mednarodnega prava in mehanizmov mednarodnega kazenskega pravosodja.

Milan Brglez o ključnih ciljih slovenske zunanje politike
Na poti k novi deklaraciji zunanje politike

Če se bodo izšli načrti zunanjega ministra Karla Erjavca, bi lahko državni zbor novo deklaracijo slovenske zunanje politike potrdil do marca prihodnje leto. Novo deklaracijo bo spremljala podrobnejša nova strategija slovenske zunanje politike. To sicer potrjuje vlada, a Erjavec želi, da o njej razpravlja tudi DZ.

Brglez: Brez vizije nas ne bodo jemali resno
O novi deklaraciji in strategiji je na predavanju spregovoril tudi strokovnjak za zunanjo politiko in predsednik DZ-ja Milan Brglez. Prepričan je, da novo deklaracijo potrebujemo prvenstveno zaradi "nas samih, manj pa kot dokument javne diplomacije v naših odnosih s tujimi javnostmi". Slovenija bi po njegovih besedah morala imeti lastno in globalno odgovorno, načelno in dinamično, nacionalno zavedno in družbenopovezovalno ter okoljsko naravnano zunanjo politiko. Brez lastne vizije naše države drugi akterji v mednarodnih odnosih ne bodo vzeli resno.

Kakšna je trenutna politika?
Zunanji minister Erjavec pa je članom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko odgovarjal na vprašanja o trenutnih stališčih do mednarodnih dogodkov.

Še vedno ni ponudil jasnega odgovora, kakšno je slovensko stališče do palestinske države, je pa zatrdil, da bodo "pozorno spremljali, kaj se dogaja". Doseči bi bilo treba enotno stališče med državami članicami EU-ja. Obenem je spomnil, da je predsednik republike Borut Pahor novega palestinskega veleposlanika pred kratkim sprejel z vsemi častmi in protokoli, ki gredo veleposlanikom tujih držav.

V odnosih z Rusijo je medtem Slovenija na vrsti za sklic mešane medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje, a se zanj za zdaj ni odločila in minister ne želi špekulirati, kdaj bo pravi trenutek za to. Za zdaj še nobena država članica EU-ja ni sklicala srečanj teh mešanih komisij, saj v nekaterih primerih tem komisijam na ruski strani sopredsedujejo osebe, ki so na seznamu sankcij. Slovenija teh težav nima, saj ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov ni na nobenem tovrstnem seznamu.

Erjavec je ob tem napovedal, da za prihodnje leto načrtuje turnejo, v okviru katere naj bi obiskal Ukrajino, pa tudi Gruzijo in Moldavijo.

Za drugačno politiko do Ukrajine
Poslanec Združene levice Matej Vatovec in njegov nemški kolega, poslanec Levice v bundestagu Andrej Hunko, sta pozvala vladi Slovenije in Nemčije, da spremenita politiko reševanja krize v Ukrajini, saj da zdajšnja politika zveze Nato in Evropske unije ni obrodila želenih sadov. Kot zatrjujeta poslanca, so "posebej v zadnjem letu prispevale k destabilizaciji države, po izbruhu oboroženih spopadov pa niso pripomogle k mirni rešitvi krize". Prepričana sta, da pridružitveni sporazum med Ukrajino in EU-jem ne omogoča enakopravnega sodelovanja, ampak vodi v podreditev.


Nov sporazum z obrambnim ministrstvom ZDA

Člani OZP-ja so z 11 glasovi za in enim proti potrdili pobudo za sklenitev sporazuma o nabavi in vzajemnih storitvah med slovenskim in ameriškim obrambnim ministrstvom. Predstavnika Morsa sta jim namreč pojasnila, da nov sporazum le nadomešča dozdajšnjega, ki sta ga ministrstvi sklenili leta 2003, parlament ga je ratificiral leta 2005, leta 2015 pa se izteče.

Sporazum zagotavlja celovito vzajemno logistično podporo med slovensko in ameriško vojsko, najpogosteje pa se uporablja, ko nam Američani pomagajo pri oskrbi slovenskih vojakov v mednarodnih misijah. Finančne posledice ocenjujejo pod 40.000 evrov letno. Nov sporazum bo bolj ali manj enak zdajšnjemu, z nekaj manjšimi spremembami, na primer glede plačil, saj bodo po novem mogoče tudi kompenzacije.

Zagotavljanje in vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter univerzalno spoštovanje načel preventivne diplomacije in mirnega reševanja sporov, zaščita slovenskih državljanov in državljank, spoštovanje in promocija človekovih pravic, temeljnih svoboščin, človekove varnosti in načel pravne države ter obenem spoštovanje in razvoj mednarodnega prava in mehanizmov mednarodnega kazenskega pravosodja.

Milan Brglez o ključnih ciljih slovenske zunanje politike
Na poti k novi deklaraciji zunanje politike