"Z Natascho sem se družila smo kakšno uro in pol. Med intervjujem sem ugotovila, da še vedno čuti posledice te travmatične izkušnje," pravi Vida Petrovčič. Foto: Vlado Draškovič/RTV Slovenija
Natascha Kampusch
Natascha pa ima ob sebi še vedno množico predmetov, ki jo spominjajo na njeno ujetništvo. Foto: EPA

Novinarki Televizije Slovenija Vidi Petrovčič je uspelo pridobiti edini intervju, ki ga je Avstrijka Natascha Kampusch dala za slovenske medije ob izidu slovenskega prevoda njene knjige 3065 dni. Spregovorila je o svoji travmatični življenjski izkušnji, ko jo je kot 10-letno deklico na poti v šolo ugrabil Wolfgang Priklopil in jo v podzemnem zaklonišču zadrževal dolgih osem let in pol. Vse dokler ji ni uspelo pobegniti, Priklopil pa je nato storil samomor.

"Kampuscheva je zelo močna oseba"
"Od njenega pobega so pretekla štiri leta, zato se je tudi že lahko vključila v okolje in družbo, a je videti, da ji teh osem let in pol, ko je bila zaprta, manjka," meni Petrovčičeva. Manjka ji obdobje odraščanja, manjka ji model odnosov, vse to, kar drugi imamo, pa še sami tega ne vemo, razlaga. "Zgled, kako se obnašamo, kako funkcionira mama, kdo smo. Moje osebno mnenje je, da ima taka oseba precejšen problem z identiteto, torej kdo je ona v resnici."

Na zunaj je Kampuscheva videti kot "zelo zelo močna oseba in se ji je očitno uspelo na novo odkriti samo sebe oziroma se postaviti v nove vloge. In to uspešno."

Priklopilova hiša zdaj v lasti Kampuscheve
Petrovčičeva se je z ekipo odpeljala tudi do hiše Priklopila. To je popolnoma običajna avstrijska predmestna hiša, pojasnjuje, zgrajena je v okolišu, kjer se ljudje verjetno ne zanimajo toliko drug za drugega, zato ni bilo mogoče opaziti kakšnih nenavadnih zadev. Deklico je imel zaprto v podzemnem bunkerju, ki ni bil nikjer prijavljen, zato tudi nihče ni vedel, da se kaj takega tam sploh nahaja.

Zdaj je hiša v lasti Kampuscheve, saj jo je dobila kot odškodnino od avstrijske države. "Želela si je je zato, da ne bi kdo odprl tega bunkerja za oglede ali iz tega naredil kakšnega muzeja," pojasnuje Petrovčičeva.

Intervju je pravi izziv
Natascha Kampusch je od leta 2006, ko ji je uspelo pobegniti, pa do danes veliko prisotna v medijih. Opravila je mnoge intervjuje, imela lastno televizijsko oddajo, o teh hudih dogodkih je napisala knjigo. Zato je intervju z njo za novinarje tudi pravi izziv. "Kot novinarki se mi je zdel največji izziv, da skušam doseči, da mi neka oseba, ki daje ogromno intervjujev in je že na neki način preigrala vsa vprašanja ter svoje odgovore, pove še nekaj novega," o tem pravi slovenska novinarka.

"Ob tem pa sem kot novinarka v tem intervjuju res začutila tudi moč tišine, ki je sicer v današnjih medijih skoraj nimamo več. V elektronskih medijih je nasploh tišina nekaj nezaželenega, tišine praktično ni. In tukaj sem odkrila, kakšna je moč tišine v intervjuju, da ne skočiš v vsako besedo," še dodaja.