Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Da je ustavni sodnik Rok Čeferin sodil v zadevi, v kateri bi se moral izločiti, je v javnost pricurljalo že pred približno mesecem. Podobno se je zgodilo tudi sodniku Marijanu Pavčniku.

"V aksiom, da ne more priti do formalne napake, ne morem privoliti. Te napake se dogajajo, tudi na drugih sodiščih, tudi na mednarodnih sodiščih. Ko smo se začeli ukvarjati s tem, ali lahko ponovno odločamo, smo naredili primerjalno analizo in ugotovili, da marsikatero sodišče to počne. Sodišča popravljajo napake in to smo v primeru sodnika Pavčnika tudi storili," je Rajko Knez pojasnil v Odmevih.

Zadeve, v katero se je zapletel ustavni sodnik Rok Čeferin, pa ni želel komentirati, ker še ni končana.

Pojasnil je tudi, da ustavno sodišče ni zadnja sodna instanca, temveč "da je nad nami tudi Evropsko sodišče za človekove pravice". "Nobenemu sodniku ni v interesu, da bo obsojena Slovenija in da bodo mediji pisali o tem," je povedal.

Glede očitkov, da sodniki spisov sploh ne preberejo in odločajo iz domačih naslanjačev, kar je v četrtek ustavnim sodnikom očital ustavni pravnik Jurij Toplak, je dejal, da so to insinuacije, ki ne dajejo realne slike, kako poteka sojenje.

"Ni logično, kot je bilo predstavljeno, da bi se lahkotno spoprijemali s sojenjem na dopisnih sejah. Slika je daleč od realnosti. Tako sodniki ne odločamo," je dejal in dodal, da postopki v povprečju trajajo leto in pol, ne pet let, kot se očita.

Zahteva po analizi zavrženih sklepov

Pet pravnikov je v petek predlagalo tri ukrepe za povrnitev zaupanja v ustavno sodišče, med drugim analizo neobrazloženih sklepov o zavrženju, ki jih je sodišče v zadnjem letu od nastopa epidemije po navedbah peterice pravnikov sprejelo približno tisoč.

"O tem prvič slišim, Mislim, da nismo toliko zavrgli toliko primerov, daleč od tega. Morda je šlo za nesprejeme, zraven pa še za zavrženja. Odločili smo v 1400 zadevah. Koliko natančno je od tega nesprejemov in zavrženosti, ne vem. To je neka realna številka, ki je večja kot leto poprej. Letos smo prvič obrnili krivuljo navzdol. Takšno je bilo moje navodilo in zavzemam se, da naredimo več. Na začetku leta 2020 smo imeli 2400 nerešenih zadev. Tako kot govori poročilo o vladavini prava, moramo nekaj narediti, da odločamo tako, da bo čim manj zaostankov. Zdaj pa je ta trud obrnjen naokoli. Ker smo naredili preveč, bi morali delati analizo," se je v Odmevih na pobudo odzval predsednik ustavnega sodišča.

"Poskušamo povečati obseg dela in učinkovitost. Leta in leta so se nabirali zaostanki. S takšnim pripadom dela ustavno sodišče ne zmore zdržati tempa. Lani spomladi sem naredil analizo stanja in kako se s tem spopasti. Večinsko so me sodniki podprli, da dobimo nove svetovalce in prostore. Pri tem me podpirajo tudi tri ministrstva. Novo mi je, da se to zdaj problematizira kot nekaj slabega," je še dodal Knez.

Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez o zadnjih zapletih sodnikov
Pobuda petih pravnikov

Pet pravnikov, Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Borut Holcman, Luka Martin Tomažič in Jurij Toplak, je predlagalo tri ukrepe za povrnitev zaupanja v ustavno sodišče:

- analizo neobrazloženih sklepov o zavrženju, ki jih je sodišče v zadnjem letu od nastopa epidemije sprejelo približno tisoč;

- povečanje transparentnosti dela sodišča najmanj toliko, kot je transparentno Evropsko sodišče za človekove pravice, in premislek o transparentnosti, primerljivi s sodišči razvitih demokracij;

- sprejetje notranjih pravil sodišča za preprečevanje dejanskih in navideznih konfliktov interesov ter vzpostavitev notranjega nadzornega mehanizma.

Pogovor Rosvite Pesek z Jurijem Toplakom v četrtkovih Odmevih.

Ustavni sodnik Čeferin odločal, ko ne bi smel