Na mariborskem pokopališču Dobrava so odprli kostnico za hrambo posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev.
Kostnica bo namenjena tako začasni kot stalni hrambi posmrtnih ostankov okoli 1.000 žrtev, stoji pa v bližini t. i. piramide sprave, zgrajene že pred 18 leti. Osnovana je tako, da bodo v njej možna nadaljnja razsikovanja antropologov in arheologov.

Na odprtju ostanki le dveh žrtev
Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je pojasnil, da bo v kostnici najprej okoli 400 posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev, in sicer 190 z Areha, 88 iz Konfina in 12 iz Lokavca, okoli 100 žrtev pa bodo pripeljali z Inštituta za sodno medicino. Simbolično so na odprtje prinesli le ostanke dveh neidentificiranih žrtev ženskega spola, ki so jih izkopali pri Podlipoglavu.

"Pomembno mesto v preseganju boleče zgodovine"
Dežman je v nagovoru še dodal, da upa, da bo pokopališče s piramido in kostnico postalo park miru in sprave, kostnica pa je pomembna tudi za urejanje ne samo odnosa med Slovenci samimi, temveč tudi mednarodnih odnosov. Kostnica ima po njegovem mnenju pomembno mesto v preseganju boleče zgodovine.

Gradnjo financiralo ministrstvo za delo
Gradnjo kostnice - ta je stala 291.000 evrov - je financiralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna občina Maribor pa je priskrbela zemljišče. Pri gradnji je sodelovalo tudi Pogrebno podjetje Maribor.

Odprtja kostnice so se med drugim udeležili vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik ter mariborska podžupana Andrej Verlič in Danilo Burnač.

C. R.