Kot so se bali mnogi, so po večini v ospredje postavili obisk obeh v Bazovici – zlasti pri fojbi – ob čemer Pahorja izpostavljajo kot prvega od predsednikov držav nekdanje Jugoslavije, ki se je poklonil žrtvam fojb.

Ob tem je zanimiva razlika v popoldanskem poročanju med prvim in tretjim programom nacionalne televizije: medtem ko je prvi poudarjal povojne poboje in tudi eksodus Italijanov iz Jugoslavije, je tretji – tradicionalno levičarski – namenil večji poudarek vračilu Narodnega doma in obisku obeh bazoviških spomenikov. "Zgodovine ne gre izbrisati, toda imamo dve možnosti: lahko jo obrnemo v medsebojno mržnjo ali pa v skupno dediščino, iz katere bo raslo sodelovanje in prijateljstvo." To so bile besede predsednika Mattarelle, ki so jih najpogosteje citirali nacionalni mediji.

Temo sta že konec tedna odprla vodilna časopisa Corriere della Sera in Repubblica, pa tudi RAI. Požig Narodnega doma so predstavljali kot fašistični napad na slovensko identiteto v Trstu. Nobeden ni pozabil omeniti žrtev, raznarodovanja in ponižanj, ki so jih v času fašizma doživeli naši rojaki.

Predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik Italije Sergio Mattarella sta položila vence k spomenikoma bazoviškim junakom in tudi pri bazovški fojbi. Foto: MMC RTV SLO/Petra Marc
Predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik Italije Sergio Mattarella sta položila vence k spomenikoma bazoviškim junakom in tudi pri bazovški fojbi. Foto: MMC RTV SLO/Petra Marc

Ti mediji so poudarili tudi zgodovinskost skupnega poklona obeh predsednikov ob bazoviških spomenikih. Corriere je spomnil na kompleksnost zgodovine Trsta, ki je v štiridesetih letih po začetku prve svetovne vojne živel pod sedmimi različnimi zastavami – "Titov komunistični nacionalizem", kot se je izrazil, pa opredelil kot posledico "Mussolinijevega protifašizma".

Corriere: Bazoviški junaki mučeniki italijanske represije
Slovenske bazoviške junake Corriere imenuje za "mučenike italijanske represije". Toda če nekoliko bolj leva Repubblica o bazoviški fojbi govori kot o "simbolu povojnih pobojev", Corriere vztraja, da so jugoslovanski partizani vanjo pometali 2000 italijanskih vojakov in civilistov.

Pred vrnjenim Narodnim domom zadonela tudi Zdravljica

Podobna stališča je do današnjega dogodka že pred tedni zavzel konservativni časnik Foglio – zato pa mnogo bolj desni časopis Secolo d'Italia današnje vračilo Narodnega doma razume kot "slovensko klofuto Trstu, pri kateri je sodelovala italijanska država".

Kritičen je tudi komunistični dnevnik Manifesto, a z nasprotnimi argumenti: današnje "hitre in v bistvu propagandistične ceremonije" razume kot poskus, da bi fašiste in protifašiste postavili na isto raven – hkrati pa, da gre "še za eno v vrsti izgubljenih priložnosti, da bi (med narodoma) prišlo do resnične sprave". Manifesto je tudi edini od nacionalnih medijev, ki o bazoviški fojbi govori kot o opuščenem rudarskem jašku – in poudarja, da italijanske oblasti niso nikoli hotele preveriti, kdo je v resnici tam spodaj.

Tudi italijanska tiskovna agencija Ansa se je na dogodek odzvala ne samo s poročanjem, ampak s poglobitvenim komentarjem, v katerem poudarja, da današnje srečanje "ne išče skupne interpretacije zgodovine", ki da je za zdaj malo verjetna, če ne celo nemogoča – da pa gre za "nadaljevanje medsebojnega prepoznavanja trpljenja" ljudi na eni in drugi strani, "s čimer se pot k spravi nadaljuje".

Tiho na italijanski politični desnici: Salvini ne bo komentiral
Razmeroma tiho je bilo danes na italijanski politični desnici – če odmislimo skrajni neofašistični rob. V preteklih letih so v tem političnem bloku širili tezo, da so Narodni dom požgali Slovenci sami – v zadnjih tednih pa so predvsem poudarjali, da si Italija v času epidemije ne more privoščiti še stroškov vračila doma. S sedeža največje opozicijske stranke Liga na naše vprašanje odgovarjajo, da njen vodja Matteo Salvini ne namerava komentirati današnjega tržaškega dogajanja.

Ministrstvo za notranje zadeve: Dan miru in dialoga
"Danes je dan miru in dialoga, ki prinaša nov začetek v zelo mučni zgodovini." S temi besedami je vračilo Narodnega doma pospremil državni sekretar na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve Achille Variati, ena ključnih oseb osem mesecev dolge logistične priprave vračila Narodnega doma Slovencem.
Da gre za prelomnico v odnosih med Slovenci in Italijani, pa menijo tisti, ki so v zadnjih desetletjih prispevali k morda premalo znani kulturni preobrazbi v Italiji, saj vse več državljanov razume raznolike jezikovne korenine kot bogastvo, in ne več kot oviro.

Morelli: Z vračilom Narodnega doma nova prihodnost za odnose med Slovenci in Italijani
Domenico Morelli, predsednik Nacionalne federacije jezikovnih manjšin Italije CONFEMILI, je, denimo, za našo RTV razmišljal takole: "Naravne meje dotrajajo. Zato pa je meje duha, misli in načina razmišljanja, pri čemer imam v mislih predsodke in diskriminacijo, zelo težko premagati. Mislim, da bodo z vračilom Narodnega doma dobili odnosi med Slovenci in Italijani – pa tudi drugimi kulturami Trsta – novo prihodnost. In ravno to smo dolžni našim zanamcem; ni dovolj, da jih samo opominjamo glede preteklosti."

Današnje tržaško dogajanje je sprožilo tudi mednarodno zanimanje. Že pred dnevi se je o vračilu Narodnega doma razpisala avstrijska tiskovna agencija APA, ki naj bi ji danes sledila tudi javna radiotelevizija ORF. Dogajanju sledi celo pariški časnik Le Monde, ki naj bi o odnosih ob slovensko-italijanski meji poglobljeno pisal v prihodnjih dneh.