A številni na teh mestih parkirajo tudi, ko so v bližini prosta več kot tri parkirna mesta, na voljo vsem, so povedali izvajalci raziskave. To so konec lanskega leta izvedli na fakulteti za varnostne vede mariborske univerze pod vodstvom Aleša Bučarja Ručmana, so primerjali podatke, ki so jih dobili v raziskavi leta 2015. Pokazala je, da se stanje izboljšuje, še vedno pa kaže na veliko pomanjkanje družbene zavesti in solidarnosti v odnosu do invalidov in njihovega položaja v družbi, je na predstavitvi povedal vodja raziskave.

Skozi kampanjo in po pogovorih z invalidi po njegovih besedah vedno znova ugotavljajo, da gre za splošno družbeno vprašanje, ki ga je treba nagovoriti na različnih ravneh. Na Javni agenciji za varnost prometa, ki sodeluje v kampanji, prav tako opozarjajo, da je nujno spremeniti navade voznikov. Tudi parkiranje in zaklepanje koles na ograje invalidskih ramp in poti je nesprejemljivo, je poudarila v. d. direktorja agencije Vesna Marinko. Po njenem pozivu je treba okrepiti zavedanje, da se invalidom tudi s takimi dejanji otežuje mobilnost.

Po raziskavi iz leta 2018, ki so jo izvedli od 9. do 12. oktobra, je bilo na opazovanih 43 parkirnih mestih za invalide na devetih lokacijah parkiranih 296 vozil, med njimi pa jih 43 odstotkov oz. 126 ni imelo nameščene invalidske kartice. V primerjavi z raziskavo iz leta 2015, ko so na istih lokacijah našteli 302 kršitvi, je bilo kršitev lani za 58 odstotkov manj.

Največ kršilcev oz. 61 odstotkov jih je bilo lani v starostni skupini od 30 do 50 let, s 26 odstotki so sledili starejši od 50 let, zatem pa z 12 odstotki mlajši od 30 let. Pri mlajših od 30 let je po opozorilu Bučar Ručmana prišlo do opaznega izboljšanja, saj je delež kršilcev v tej starostni skupini leta 2015 znašal 23 odstotkov.

Večina jih ostane v bližini parkiranega vozila

Večina oz. 44 odstotkov voznikov, ki so neupravičeno parkirali na mestih za invalide, je po parkiranju ostala v bližini vozila, 29 odstotkov kršilcev pa je ostalo kar v vozilu. Po teh podatkih je mogoče sklepati, da so se zavedali svojega dejanja, je dejal Bučar Ručman. Medtem ko so kršilci leta 2015 na invalidska mesta najpogosteje oz. v 75 odstotkih parkirali takrat, ko v bližini ni bilo parkirnih mest za vse, se je to leta 2018 spremenilo. Kar 41,6 odstotka tistih, ki so parkirali neupravičeno, je namreč to storila v času, ko so bila v bližini prosta več kot tri običajna parkirna mesta.

Med tistimi, ki so lani neupravičeno parkirali na mestih za invalide, je bilo moških tri četrtine ali 74 odstotkov. Kršitve so bile sicer najpogosteje kratkotrajne. Takšnih, ki so trajale do 15 minut, je bilo 79 odstotkov, je še povedal Bučar Ručman.