Pooblaščenec bi bil samostojna in neodvisna vladna služba za izvajanje preventivnih korupcijskih ukrepov, poroča časopis Delo. Služba naj bi opravljala sistemsko-analitične, usklajevalne in svetovalno-izobraževalne naloge, ki jih je doslej opravljala komisija za preprečevanje korupcije.
Konvencijo proti korupciji je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela leta 2005. Do zdaj so jo ratificirale 103 države, med njimi pa ni Slovenije.
ZN zahteva neodvisno delovanje organa
Konvencija sicer vključuje preventivne in kazenskopravne določbe, njen namen pa je spodbujati neoporečnost, odgovornost in pravilno vodenje javnih zadev, pravilno upravljanje javnega premoženja in premoženja v zasebnem sektorju. Novost predstavljajo določbe, ki se nanašajo na vračanje protipravno pridobljenega premoženja v državo izvora, kar je pomembno pri mednarodnem sodelovanju na tem področju.
Države morajo v skladu s konvencijo zagotoviti obstoj neodvisnega organa ali organov, ki preprečujejo korupcijo z izvajanjem preventivnih strategij in politik ter nadgrajujejo in širijo znanje o preprečevanju korupcije. Takšnemu organu morajo zagotovoti neodvisnost, da svoje delo lahko opravlja brez nedovoljenih vplivov. Poleg tega mora država zagotoviti vse potrebne finančne vire, osebje in njihovo usposabljanje, ime organa pa mora država sporočiti generalnemu sekretarju Združenih narodov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje