Slovenija je še vedno polna neeksplodiranih ubojnih sredstev iz preteklih vojn. Foto: BoBo
Slovenija je še vedno polna neeksplodiranih ubojnih sredstev iz preteklih vojn. Foto: BoBo

Hkrati sta se med epidemijo zgodili celo dve smrtni nesreči z eksplozivnimi snovmi. V enem primeru je šlo za eksplozijo topovske granate iz obdobja prve svetovne vojne.

Zato je na mestu vnovično opozorilo na nevarnosti takih najdb. Kako v primerih, ko najdemo neeksplodirano bombo, granato, mino ali kakšno drugo sredstvo, ravnati, je za TV Slovenija pojasnil Igor Boh z Uprave za zaščito in reševanje.

Najprej, kako ravnati, če najdemo neeksplodirano mino, bombo, koga obvestimo in predvsem, česa ne smemo storiti?
Predvsem se ne ustrašimo. Ko naletimo na takšno sredstvo, je dobro, da ga prepoznamo, če ga ne prepoznamo, če samo sumimo, da gre za nevarno sredstvo, se ga ne dotikamo, ne premikamo, ne tolčemo po njem, v njegovi bližini ne uporabljamo zažigalnih sredstev, ne kurimo ognja. Umaknemo se po isti poti, po kateri smo do samega sredstva prišli, namreč, dogaja se podobna zadeva kot pri gobah, tam, kjer je eno neeksplodirano ubojno sredstvo, jih je po navadi še več. Ko se umaknemo, zavarujemo mesto, območje, kjer sredstvo leži ...

Kako?
S kakšnim trakom, tablo, skratka, če imamo kaj pri roki, če ne pa počakamo na samem kraju najdbe, in tako mimoidočim preprečimo, da bi se približali. Če imamo s seboj mobilni telefon, je zelo dobrodošlo, če sliko pošljemo operativcu v center, kamor sprožimo klic v sili. Pomembno je, da nemudoma pokličemo številko 112 ali 113 in v roku ene ure naše ekipe pridejo na teren in zadevo strokovno odstranijo.

Severna Primorska je predel, kjer je najdb zaradi zgodovine veliko, ni pa to edino območje. Kje v Sloveniji so najdbe tudi razmeroma pogoste?
Za severno primorsko regijo je na vrsti osrednja Slovenija z Gorenjsko, novomeški konec, postojnski del, pa tudi mariborsko in celjsko območje. Z gotovostjo ne moremo nikjer v Sloveniji trditi, da ne moremo naleteti na neeksplodirano ubojno sredstvo.

Česa je največ?
Največ je ročnih bomb, minometnih min, tromblonskih min, topovskih izstrelkov, v manjši meri naletimo tudi na letalske bombe in v slovenskem morju tudi na morske mine.

Med najditelji je veliko zbiralcev starin. Kaj jim svetujete?
Svetujemo, da se teh stvari ne dotikajo, ne nosijo domov, ne posegajo v njih. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da se je v večini primerov nesreča zgodila ravno, ko se je nepooblaščeno posegalo v takšna sredstva, da bi se očistile smodniške in eksplozivne polnitve. To v večini primerov počno ravno zbiralci. To početje toplo odsvetujemo.

Kateri predmeti so najnevarnejši?
Za noben predmet, ki spada med neeksplodirana ubojna sredstva, ne moremo reči, da ni nevaren. Težava nastane, da je zaradi časovne oddaljenosti, ko so bila ta sredstva uporabljena, prišlo do hudih kemičnih sprememb v eksplozivnem polnjenju, sprožilni mehanizmi pa so zaradi korozije in drugih poškodb močno poškodovani. Ni eksplozivnega sredstva, za katero bi lahko rekli, da ni nevarno, zato odsvetujemo vsako poseganje in manipulacijo z njim.

Skratka, če ponoviva. Če najdemo bombo, mino ali kaj drugega, jo pustimo pri miru, zavarujemo kraj in pokličemo številko 112?
Tako je.

Kako ravnati, če najdemo neeksplodirano mino?