Premier Robert Golob na 16. redni seji DZ-ja. Foto: BoBo
Premier Robert Golob na 16. redni seji DZ-ja. Foto: BoBo

Prvo poslansko vprašanje premierju Robertu Golobu je postavil poslanec SDS-a Tomaž Lisec. Od njega je zahteval odziv na nakup 13.000 računalnikov, ki ga je izvedlo ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ga vodi ministrica Emilija Stojmenova Duh, proti kateri je SDS v četrtek vložil interpelacijo. Lisac je spomnil, da je ministrica lani spremenila zakon o digitalni vključenosti, ki ga je pred tem sprejela vlada Janeza Janše, nato pa je bil izveden nakup prenosnikov brez operacijskega sistema in protivirusne zaščite. Lisca je zanimalo, ali bo vlada izvedla tudi javni razpis za nabavo operacijskega sistema in protivirusno zaščito, brez česar so po njegovih besedah prenosniki neuporabni. Zanimalo ga je tudi, ali je zdaj že vzpostavljen mehanizem za izposojo prenosnikov, kakor trdi ministrica Emilija Stojmenova Duh, in predvsem zakaj merila za oddajo nakupljenih računalnikov od aprila še vedno niso določena.

Golob je v odgovoru dejal, da razpravo razume kot uvod v interpelacijo in da je šlo pri nabavi prenosnikov za nakup opreme, ki je v Sloveniji še kako potrebna in bi moral biti izveden že zdavnaj. "Med epidemijo so bili žal tudi številni otroci socialno in učno izločeni iz procesov, ker si niso mogli privoščiti računalnikov. Nakup računalnikov z namenom, da pridejo v prave roke, je najboljši možni ukrep za digitalno vključenost socialno najšibkejših." Golob je dodal, da ne ve, da bi bilo s samim nakupom, ki je bil po njegovih besedah izpeljan v skladu s pravili javnega naročanja, kar koli narobe. "Strinjam se, da je treba čim prej postaviti jasne kriterije in merila, kako bo teh 13.000 računalnikov prišlo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo." Dodal je še, da je tudi sam nezadovoljen, da merila za razdeljevanje niso bila dorečena že prej, a da to še ne pomeni, da gre za korupcijska tveganja.

Razdeljeni bodo morda mesec pozneje, a v skladu z merili

Golob je znova poudaril, da je treba prenosnike razdeliti čim prej in da bo dogovor med ministrstvi sklenjen v tem ali naslednjem tednu ter da se bo nato čim hitreje začelo razdeljevanje računalnikov tistim, ki jih potrebujejo. "Računalniki so v celoti funkcionalni. Ko bodo prišli v roke ljudem, jih bodo lahko začeli takoj uporabljati."

"Ravno pomanjkljivi kriteriji za razdelitev digitalnih bonov so bili razlog za zmedo, ko smo poskušali uresničiti vaše zakone. Zato smo zakon spremenili tako, da smo od digitalnih bonov in takratne zmede prešli na nakup tiste dobrine, v tem primeru računalnikov, ki jo ljudje dejansko potrebujejo. Razdeljeni bodo morda mesec pozneje, a v skladu s kriteriji, ki bodo jasni."

SDS v interpelaciji zoper ministrico za digitalno preobrazbo navaja sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela in oškodovanja davkoplačevalcev zaradi negospodarnega nakupa 13.000 računalnikov, ki so že nekaj časa shranjeni v skladišču v Logatcu.

Sorodna novica Tanja Fajon: Predsedstvo SD-ja Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja

Golob: "Noben minister se objektivni odgovornosti v takih primerih ne more izogniti"

Predsednik vlade se do zdaj ni opredelil do nakupa sodnih prostorov na Litijski cesti v Ljubljani, o čemer sicer pričakuje poročilo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan. V SDS-u so med sejo zoper ministrico vložili napovedano interpelacijo.

Poslanec SDS-a Dejan Kaloh je predsednika vlade med drugim vprašal, ali bo ministrico za pravosodje zaradi nakupa sodne stavbe pozval k odstopu. "Noben minister se objektivni odgovornosti v takih primerih ne more izogniti," je dejal Golob. Kaj naj bi to konkretno pomenilo, še ni napovedal, zagotovil pa je, da dogajanja v ozadju ne bodo pometli pod preprogo. Pojasnil je le, da ga je glede usode ministrice predsednica koalicijskega SD-ja Tanja Fajon večkrat prosila, naj počaka na odločitev stranke. "Meni je popolnoma normalno, da preden se sam izrekam, dovolim koalicijski stranki, da sama izpelje postopke glede svojih ministrov," je dejal.

Golob je Kalohu odvrnil, da so pri nakupu sodne stavbe sodelovali vidni predstavniki SDS-a in da se veseli razprave o interpelaciji. "Mogoče se bo s tem razblinila megla, kdo je pri tem poslu."

Kaloh je te očitke na novinarski konferenci ob vložitvi interpelacije zoper ministrico označil za "spuščanje dimnih zavez in za prikrivanje rabot" na ministrstvu. Dodal je, da uradniki, ki jih sicer ne pozna, niso sodelovali pri odločanju na vladi. Nihče v tej državi ni tako naiven, da bi verjel, da bi lahko tak posel šel mimo ministrice za pravosodje, meni.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan se je pod drobnogledom javnosti v zadnjih tednih znašla zaradi domnevnih nepravilnosti pri nakupu prostorov na Litijski cesti, ki jih preverjata tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije. Za omenjeni nakup je ministrstvo odštelo 7,7 milijona evrov, pri čemer pa ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec, podjetnik Sebastjan Vežnaver. Ta je zanjo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov.

Premier Golob od ministrice pričakuje dopolnitev poročila o nakupu sodne stavbe. Okoliščine razjasnjujejo tudi na seji predsedstva ministričine stranke SD. Neuradno naj bi ministrici podporo odrekli v poslanski skupini SD-ja, v SDS-u pa so zoper njo že vložili interpelacijo.

NSi nasprotuje energetskemu zakonu in trdi, da podpira "razumen energetski prehod"

Poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) se je nanašalo na predlog energetskega zakona. V NSi-ju so ob začetku seje pozvali, da se z dnevnega reda 16. seje umakne prva obravnava predloga energetskega zakona. Predlog ni bil izglasovan.

Žakelj je dejal, da NSi podpira razumen zeleni prehod, ne podpira pa prehoda, "ki bi se izvedel na plečih ljudi, ki so že obremenjeni z inflacijo, draginjo in davčnimi obremenitvami". Dodal je, da so v stranki prepričani, da morajo imeti ljudje pri energetskem prehodu možnost svobodne izbire, "vi pa jim to svobodo jemljete in nas vodite v pospešeno prisilno solarizacijo Slovenije", je Žakelj očital Golobu. Dodal je, da "strokovna javnost svari pred prehitrimi ukrepi" v smislu hitrega prehoda na toplotne črpalke in solarne panele, kar bi po njegovih besedah pomenilo odvisnost od elektrike in obremenitev omrežij. Predlog energetskega zakona bi namreč med drugim prepovedal vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ter na trdna in tekoča goriva, a le pri novogradnjah in prenovah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje.

Poslanec NSi-ja Žakelj je opozoril tudi na potrebo po nadzoru nad snovmi, ki se kurijo v pečeh, ter na neregistrirane kurilne naprave, ki da jih je še 150.000, in menil, da je subvencij za zamenjavo naprav premalo, saj da jih je na voljo za zamenjavo 5000, neustreznih pa da je po ocenah od 80.000 do 120.000.

Vlada bo iz predloga novega energetskega zakona umaknila določilo, ki prepoveduje vgradnjo peči na lesno biomaso

Golob napovedal umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Premier Golob je v uvodu dejal, da bi se bilo o energetski politiki smiselno začeti pogovarjati o številkah, ne pa igrati na čustva. Spomnil je, da je za torek sklical sestanek državnega vrha, na katerem se bodo začeli pogovori o jedrski energiji znotraj energetske politike "na enem mestu in brez čustev, na podlagi dejstev".

Navedel je, da se približno 430.000 gospodinjstev ogreva na lesno biomaso, od tega velika večina na drva. "Teh gospodinjstev se predlog energetskega zakona ne dotika niti z vejico," je Žaklju odvrnil Golob. Kljub temu je napovedal, da bo vlada predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja. Gre za 500 primerov letno, pomembneje je zamenjati stare naprave v 430.000 gospodinjstvih, ki se ogrevajo tako, je dodal.

"Čist zrak bomo reševali skozi zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav," je dejal premier in poudaril, da bo ta vlada v mandatu za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja, kot se ga je za to namenjalo do zdaj. Dejal je, da nimajo namena posegati v pravice kogar koli, še najmanj lastnikov gozdov, kot da se prikazuje.

Ob napovedanih omejitvah rabe zemeljskega plina za ogrevanje – predlagana je omejitev podeljevanja novih koncesij za graditev plinskega omrežja in podaljševanja obstoječih koncesij, občine bodo morale po predlogu poleg tega v okviru lokalnih energetskih konceptov pripraviti načrte za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja – je Žakelj dejal, da pri ogrevanju na plin "ni nobenega onesnaženja" in da je plin "trenutno bistveno cenejši kot drugi energenti".

Golob pa mu je odvrnil, da bo vlada vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina. Kot je pojasnil, sta glavna razloga za to zeleni prehod in energetska kriza leta 2022, ki je po njegovih besedah nastala samo zato, ker je gospodarska in ogrevalna politika Evrope temeljila na poceni zemeljskem plinu iz Rusije.

Dodatno pojasnilo Golobovega kabineta

Iz kabineta predsednika vlade so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika. Vlada pa spodbuja zamenjavo zastarelih že obstoječih biomasnih kotlov s sodobnejšimi in manj obremenjujočimi za okolje, so ponovili. Lesna biomasa je bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, verjame Golob. Po njegovih besedah se moramo vsi skupaj potruditi, da so naprave, ki jih imamo za izkoriščanje lesne biomase, čiste, napredne, moderne in ne ogrožajo našega zdravja, so predsednika vlade povzeli v njegovem kabinetu.

Janez Cigler Kralj. Foto: BoBo
Janez Cigler Kralj. Foto: BoBo

DZ je na začetku seje s 43 glasovi proti 32 zavrnil predlog poslanske skupine NSi-ja, da se predloga novega energetskega zakona umakne z dnevnega reda. Kot je dejal vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj, bodo določbe, ki naj bi omejile rabo zemeljskega plina in lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja, močno posegle v življenje ljudi ter vplivale na poslovanje energetskih družb, delovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva, predvsem pa na finančni položaj gospodinjstev.

Poudaril je, da bi morali ljudem omogočiti, da se ogrevajo na način, kot ga sami izberejo. Zavrnil je očitke, da so proti zelenemu prehodu, in poudaril, da je lesna biomasa obnovljiv vir energije in da bi morali spodbujati zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Menil je tudi, da je v Sloveniji dobra infrastruktura za zemeljski plin in da bi jo morali ohraniti, spremembe, denimo nadomeščanje tega plina z obnovljivimi plini, pa uvesti postopno.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da predlog zakona vsebuje ogromno dobrih stvari, med drugim pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije dodeljene hitreje, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v zasavski in savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije. Zaradi nezadostnega deleža teh v skupni rabi energije Slovenija plačuje drugim državam, lani Hrvaški 11 milijonov evrov, je spomnil. Po njegovih besedah je treba pospešiti investicije v nadgradnjo distribucijskega elektroomrežja, da se bodo lahko ti viri priklopili na omrežje.

Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica) sta NSi-ju očitali, da zavaja ljudi in vodi kampanjo proti zelenemu prehodu.

Bojan Kumer in Robert Golob. Foto: BoBo
Bojan Kumer in Robert Golob. Foto: BoBo

Golob: Slovenija bo vztrajala pri pozivanju k miru v Gazi

Slovenija bo vztrajala pri pozivanju k miru na območju Gaze in obsojanju kršitev mednarodnega prava, je v odgovoru poslanki Levice Nataši Sukič glede ukrepanja Slovenije v povezavi z vojno v Gazi odgovoril Golob.

Poslanko Natašo Sukič je zanimalo, kako bo Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov stremela k premirju med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas ter kako bo ukrepala.

"Naša ključna orientacija v tem trenutku je delovanje skozi Varnostni svet," je poudaril premier in dodal, da ima Slovenija tam pozornost celotnega sveta in hkrati odgovornost do celotnega sveta. Napovedal je, da bo Slovenija še naprej podpirala delovanje generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa v povezavi z dogajanjem v Gazi. Golob je ponovil, da ni opravičila za napad Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, da pa tudi povračilni ukrepi Izraela niso sorazmerni.

"Slovenija je bila vedno jasna pri svojih stališčih. Vedno smo pozivali k premirju in vedno smo obsojali kršenje mednarodnega in humanitarnega prava. In pri tem bomo vztrajali, dokler se spopadi ne končajo," je dejal Golob.

V državnem zboru protest aktivistov za mir v Gazi

Kako hitro se bo to zgodilo, je po premierjevih besedah odvisno od diplomatskih spretnosti v ZN-u. Slovenija se po njegovih besedah trudi skupaj z generalnim sekretarjem ZN-a najti rešitev, s katero bodo prepričali vse svetovne velesile v odločilen korak k miru.

"Enako pomembno je, da najdemo trajno rešitev za Bližnji vzhod, za Palestino," je poudaril. Ob tem je omenil, da je rešitev dveh držav trenutno edina mogoča, a jo žal obe strani zavračata. Slovenija si bo, kot je dejal, tudi prizadevala, da EU prevzame pobudo za rekonstrukcijo Gaze.

Nataša Sukič je opozorila, da samo pozivi ne bodo zadostovali. Povedala je, da se Levica zavzema za sankcije proti Izraelu po vzoru sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Zanimalo jo je, ali vlada razmišlja o stopnjevanju pritiska na Izrael.

Golob je poudaril, da to ni le stvar Slovenije. "Določene prepovedi že veljajo in to bomo nadaljevali." Spomnil je, da so bile sprejete sankcije proti naseljencem na Zahodnem bregu. Ob tem je priznal, da sankcije proti Rusiji niso tako učinkovite, kot so sprva pričakovali.

Foto: Gibanje za pravice Palestincev
Foto: Gibanje za pravice Palestincev

V parlamentu aktivisti razvili več palestinskih zastav

Na balkonu DZ-ja so ob začetku seje aktivisti z rdeče pobarvanimi rokami razvili več palestinskih zastav, varnostniki so jih nato pospremili z balkona. Jelka Godec (SDS) je ocenila, da je ogrožena varnost poslancev, in pozvala, naj se podobni incidenti v prihodnje ne dogajajo več.

Nataša Sukič se s tem ni strinjala in je zahtevala, da se ji Jelka Godec opraviči. "Ne, palestinska zastava v podporo krvavečemu palestinskemu ljudstvu ne ubija, ubijajo bombe, ki padajo na Gazo," je poudarila Nataša Sukič.

Gibanje za pravice Palestincev je v sporočilu za javnost pojasnilo, da so z zastavami v DZ-ju opozorili poslance, da je skrajni čas, da Slovenija ukrepa proti Izraelu. Ob tem so poslance, premierja, zunanjo ministrico Tanjo Fajon ter predsednico republike Natašo Pirc Musar vnovič pozvali, naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), naj uradno razglasi vojaški embargo na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom, naj predlaga in se zavzame za sankcije na ravni EU-ja in prekine diplomatske stike z Izraelom.

Foto: Gibanje za pravice Palestincev
Foto: Gibanje za pravice Palestincev
Umik novele zakona o varstvu okolja z dnevnega reda

Državni zbor je na predlog koalicijskih poslanskih skupin Svobode, SD-ja in Levice s 43 glasovi za potrdil umik predloga novele zakona o varstvu okolja z dnevnega reda januarske seje.

Po prvotnih načrtih bi morali poslanci DZ-ja v okviru redne januarske seje razpravljati tudi o predlogu novele zakona o varstvu okolja, ki prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig ter sta ga v obravnavo vložila društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec.

Koalicijske stranke so z umikom novele sledile prošnji predlagateljev, ki so na DZ sami naslovili predlog za njen umik zaradi administrativnega nesporazuma glede načina vložitve dopolnil.

Predlog je sredi meseca dobil podporo matičnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, kjer so člani pritrdili predstavnikom predlagateljev iz Anhovega, ki so opozarjali na veliko obremenitev izpustov za zdravje prebivalstva.

Člani odbora so na predlog predlagatelja sprejeli nekaj dopolnil. Zakonski predlog tako ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežig, razen če zaključki o BAT-u za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.

Dopolnili so tudi določila glede monitoringa, in sicer bo moral povzročitelj onesnaževanja polurne povprečne vrednosti in dnevne povprečne vrednosti emisij sproti objavljati na spletni strani in jih mesečno pošiljati ministrstvu in občini.

Novela predvideva tudi izvajanje monitoringa na vseh izpustih naprave, ki se bo moral izvajati tako kot na napravah za sežig, razen če bo za naprave za sosežig določeno pogostejše merjenje. Poslanci pa so z dopolnilom iz predloga črtali uvedbo okoljske dajatve. Kot so pojasnili predlagatelji, se je v prvi obravnavi v DZ-ju izkazalo, da so mnenja poslancev glede dajatve deljena, želijo pa, da bi dobil zakon soglasno podporo.

Po mnenju SDS-a vlada in DZ onemogočata delo opozicije

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je opozorila na to, da vlada ne odgovarja na poslanska vprašanja v roku. "Na poslansko pobudo Anje Bah Žibert ni odgovorila že od 26. aprila 2023," je navedla. Hkrati je opozorila, da je bilo v tem mandatu zavrnjenih 11 pisnih vprašanj poslanske skupine SDS-a.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je odgovorila, da je omejena vprašanja zavrnila, "ker ni vsako vprašanje, ki ga zastavi poslanec, poslansko vprašanje". Takih vprašanj ne pošilja naprej, pri odločitvah pa upošteva poslovnik, pravi. "Ni pa to ovira, da ga poslanec ne bi sam poslal naprej," je dejala. Jelka Godec ji je očitala, da o tem presoja subjektivno.

Ni prav, da vlada zamuja pri odgovarjanju na poslanska vprašanja, je dejala Urška Klakočar Zupančič, zato jo je že večkrat pozvala, naj odgovarja v poslovniškem roku. Ob tem pa dodala, da je bilo le v zadnjih štirih mesecih lanskega leta vloženih 595 vprašanj in pobud.

Da je to orodje opozicije, s katerim nadzoruje, opozarja izvršilno vejo oblasti o njenem nedelovanju, je dejala Jelka Godec, ki je opozorila tudi, da predsedniki delovnih teles DZ-ja sej ne sklicujejo v skladu s poslovnikom. V SDS-u so vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbora za izobraževanje, znanost in mladino glede nakupa 13 tisoč računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo, sklic pa je bil zavrnjen z obrazložitvami, da ne sledi delu odbora. "Seveda sledimo, kajti odbor za notranje zadeve se ukvarja z javnimi naročili in o tem tudi govorimo v našem sklicu," je dejala.

Predsednici DZ-ja je očitala tudi pritiskanje na strokovne službe DZ-ja. Urška Klakočar Zupančič je zagotovila, da nihče ne pritiska na strokovne službe DZ-ja. Pojasnila je tudi, da so se na kolegiju predsednice DZ-ja dogovorili, da bodo glede tega sklicali delovni sestanek z vodji poslanskih skupin, nato pa tudi s predsedniki delovnih teles DZ-ja.