Z novelo se dopolnjujejo pravila veljavnega zakona z namenom prenosa evropske direktive. Zavod Kolektiv 99 pa poslancem očita, da so se postavili na stran kapitala, zato jih pozivajo k ponovni preučitvi predloga novele, so sporočili iz zavoda.

Predlog po pojasnilih državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Valerije Jelen Kosi prinaša še uveljavljanje kolektivnega sodnega varstva v primerih množičnega oškodovanja potrošnikov in drugih skupin oškodovancev. Ob tem pa je treba po drugi strani hkrati zagotoviti ustrezna procesna jamstva za preprečitev nepoštenega pravdanja, je dejala.

Predstavila je pet ključnih rešitev zakona. Med njimi je predlagana širitev področja uporabe zakona o kolektivnih tožbah na področju prava varstva pravic potrošnikov. Predlagajo tudi nadgradnjo ureditve procesnega upravičenja za vložitev kolektivne tožbe s področja varstva potrošnikov, s čimer bo olajšana možnost vlaganja kolektivnih potrošniških tožb pravnim osebam iz drugih držav članic Evropske unije (EU).

Dopolnjujejo se tudi merila za presojo reprezentativnosti upravičenih oseb za vlaganje kolektivnih tožb. Sodišče bo pri upravičeni osebi presojalo obstoj neodvisnosti, predvsem da ni pod vplivom oseb, ki imajo ekonomski interes za vložitev morebitne kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave.

Skladno z direktivo EU-ja se vzpostavlja pravna podlaga za uvrstitev na seznam upravičenih oseb za vlaganje potrošniških kolektivnih tožb v drugi državi članici EU-ja, gre torej za vlaganje čezmejnih zastopniških tožb. Vzpostavljena bo tudi enotna kontaktna točka, in sicer na ministrstvu za pravosodje. Nadgrajujejo pa se tudi pravila, ki urejajo financiranje kolektivne tožbe, je še naštela Jelen Kosi.

Zakonodajnopravna služba DZ-ja je podala pripombe na predlog novele zakona, ki so bile po mnenju službe z vloženimi dopolnili koalicije ustrezno upoštevane. Dopolnila je odbor sprejel brez glasu proti.

Potrošniška organizacija Zavod Kolektiv 99 pa poslancem očita, da so se postavili na stran kapitala, velikih korporacij in multinacionalk, namesto da bi šibkejšim posameznikom omogočila dostop do sodnega varstva. Spremembe namreč uvajajo nove in dodatne obveznosti za priznanje reprezentativnosti posamezne organizacije, ki v imenu potencialnih oškodovancev vlaga kolektivno tožbo. Pomembno se bo zmanjšala tudi preventivna vloga obstoja grožnje, da se posamezniki organizirajo proti množičnim kršilcem, so zapisali.

Predlagatelji in člani odbora so tudi izpustili priložnost, da bi področja uporabe instituta kolektivnih tožb razširili na vsa področja varstva civilnih pravic, npr. na onesnaževanje okolja, množične nesreče, okoljsko škodo ali na primere množičnih kršitev na področju varstva pred diskriminacijo, so zapisali.

V Kolektivu 99, kjer so z ministrstvom za pravosodje sodelovali pri pripravi, so tudi predlagali, da bi se uredilo vprašanje vračila neizplačanih odškodnin kršilcem, tj. za odškodnine, ki jih oškodovani ne bi prevzeli. To bi pomenil dodaten močan prevencijski element, saj se kršilci ne bi več mogli zanašati na to, da bi velik del morebitnih odškodnin, ki bi jih po odločitvi sodišča morali izplačati, tako ali tako dobili vrnjen, so zapisali.

Poslanke in poslance pozivajo, da v nadaljnjem zakonodajnem postopku ponovno preučijo prejete predloge in predlog še dopolnijo, so še zapisali.