Predsednik Sindikata voznikov avtobusov Slovenije (SVAS) je pred stavko prejel odpoved iz Arrive Dolenjska in Primorska ter na koncu svojo pravico dosegel šele po 17 mesecih. Foto: SVAS

Na nujni seji odbora za delo so poslanci obravnavali stanje na področju pritiskov na sindikalne zaupnike in člane svetov delavcev. Sejo so sklicali poslanci Levice zaradi vse pogostejših primerov tovrstnih pritiskov in predlagali dva sklepa. Po prvem bi odbor od ministrstva za delo zahteval poročilo o stanju povračilnih ukrepov delavcem. Po drugem pa bi ministrstvo moralo v dialogu s predstavniki delavcev poiskati zakonske spremembe, ki bi preprečevale zlorabe in izsiljevanje ter povračilne ukrepe pred predstavniki delavcev. Odbor je prvi sklep sprejel z 12 glasovi za in brez glasu proti, drugi sklep pa je prejel 4 glasove za in 8 glasov proti.

"Stanje delavskih pravic v naši državi ni rožnato," je v uvodu v imenu predlagateljev poudaril poslanec Miha Kordiš in navedel, da se je spornim praksam prekarizacije in izkoriščanja v zadnjem času priključilo odpuščanje predstavnikov delavcev. "Težava je v naši zakonodaji, ki kapital postavi v vlogo tožnika in sodnika." Kordiš je navedel, da delodajalec najde domnevno napako in odpusti predstavnika delavcev, s čimer je škoda že storjena. "Sodni postopki so dolgi in predstavniki delavcev morajo v tem času sami skrbeti za eksistenco, učinek pa je tudi na zastraševanju preostalega kolektiva." Prakse so se namnožile tudi zato, ker so se, tako Kordiš, v praksi že izkazale kot učinkovite.

Razkorak med zakonodajo in prakso
V imenu vlade je Tilen Božič z ministrstva za delo dejal, da gre za občutljivo problematiko, kjer se pojavljajo sporne prakse. "Kar se tiče zakonske ureditve, imamo večnivojsko zaščito. So splošne določbe zakona o delovnem razmerju, ki se nanašajo na omejevanje diskriminacije, v kar je vključeno tudi članstvo sindikata." Varovanje predstavnikov sindikata pa določata 112. in 113. člen zakona o delovnem razmerju, ki predstavnikom delavcev dodajata pravno varstvo pred odpuščanjem. "S tega vidika je ocena ministrstva, da so zakonske rešitve primerne, zato pridemo do tega vprašanja, kako je to videti v praksi." Božič je ob tem dejal, da so tovrstne stranpoti predmet za obravnavo inšpektorata za delo, kar pa se v praksi ne dogaja pogosto.

V Kovinoplastiki Lož so lani podali odpoved sindikalistu Alešu Hogetu. Njegov primer je trenutno na sodišču, Hoge pa nadaljuje sindikalno delo. Foto: MMC RTV SLO/Zlatko Hernčič

Z detektivom v 24-urni nadzor sindikalista
Predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je poudarila, da imamo zakonodajo za tiste, ki jo spoštujejo. "Nimamo pa sankcij za kršitelje zakonodaje." Navedla je, da delodajalci lahko podajo odpoved, potem pa gre zadeva v sodne postopke, če nekdo vzdrži vse te pritiske, "in običajno jih ne". Na ZSSS-ju so lani našteli 25 primerov odpovedi ali opozoril sindikalistom. "Praviloma gre v prvi fazi za pritiske k razumevanju, prelaganju odgovornosti za stanje v podjetju, potem sledi ignoranca, v tretji fazi sledi nakazovanje sankcij in v četrti fazi sledi sankcija."

Jerkičeva je ob tem dejala, da imajo primer podjetja, ki je pripravljeno na vse poravnave in je že odpustilo tri predstavnike delavcev, potem pa četrtega ni bilo več. "Meni je bilo takrat v pogovoru z vodstvom rečeno, da bo odpravil vse predstavnike delavcev, pa naj stane kar hoče." Jerkičeva je navedla tudi primer sindikalista iz Kovinoplastike Lož Aleša Hogeta, ki ga je delodajalec v želji po iskanju kršitev pogodbe dal detektivsko zasledovati več mesecev. "Vemo, da je v kazenskem postopku potrebnih veliko dovoljenj za sledenje osumljencem, delodajalec pa to lahko počne po mili volji."

V podjetju Infrastruktura Bled so podali odpoved predsednici sveta delavcev, ker je opozarjala na nepravilnosti pri javnem naročanju. Foto: Reuters

Praksa začasne odredbe: "Zaprosite za višjo preživnino"
Tudi predstavnik združenja sveta delavcev Mato Gostiša je bil kritičen do stališča ministrstva, da je zakonodaja dobra. "Izpostavil bi, da zakon zagotavlja varstvo predstavnikov delavcev izključno pred odpovedjo iz poslovnih razlogov, ne pa pred izredno odpovedjo, saj vsebuje dikcijo, če delavec ravna v skladu z zakonom." Kritičen pa je bil tudi do opozorila pred odpovedjo, zoper katerega ni možnosti ugovora, šele v sodnem postopku se ocenjuje, ali je opozorilo ustrezno ali ne. "Zakon torej dopušča, da delodajalec po mili volji maltretira zaposlene s takšnimi ali drugačnimi opozorili."

Jakob Počivavšek iz konfederacije Pergam je poudaril, da je primerov discipliniranja z opozorili pred odpovedjo ogromno. "Tudi če ni sankcij po opozorilu, ima opozorilo učinek, da delavec leto dni ostane v negotovosti." Počivavšek je ob tem še dodal, da se delodajalci pogosto odločijo tudi za odpoved, ker potem računajo na možnost poravnave. "V tem času pa je sindikat bistveno ohromljen v svojem delovanju, preostali delavci pa so ustrahovani." Počivavšek se je dotaknil tudi možnosti odredbe sodišča, da začasno zadrži izvajanje odpovedi, a ga sodišča v praksi zelo redko dodelijo. Spomnimo, v primeru nekdanje predsednice sveta delavcev Infrastrukture Bled je sodišče ob zavrnitvi začasne odredbe kot protiargument tezi, da bi odpoved predstavljala nepopravljivo škodo, navedlo, da lahko kot mati samohranilka zaprosi za višjo preživnino.

Vlado Šega iz združenja sveta delavcev je prav tako poudaril, da je v zakonu na prvi pogled vse dobro zapisano, ampak v praksi te pravice niso uresničljive. Tudi Šega se je srečal s posledicami, ko je opozarjal na napake pri poslovodstvu Holdinga Slovenske elektrarne. To opozorilo je poslal poslancem, pa je na koncu pristalo v rokah direktorja, ki ga je potem discipliniral.

V skupini Arriva Slovenija so po stavki voznikov avtobusov odpustili oba glavna sindikalista. Foto: BoBo

17 mesecev sodnih postopkov po odpovedi zaradi 90 centov
Seje se je udeležil tudi predsednik SVAS-a Endre Mesaroš, ki je po skoraj dveh letih sodnih postopkov pred kratkim znova sedel za volan avtobusa. Leta 2015 je postal predsednik sindikata in je opozarjal na težek položaj voznikov avtobusov, a na posluh pri delodajalcu ni naletel. Je pa dobil opozorilo pred odpovedjo, potem pa tudi odpoved, kjer mu je bilo med drugim očitano, da je okrnil dobro ime podjetja in da je podjetju odtujil 90 centov, kar je bila zadnja kaplja čez rob, da mu je delodajalec izročil odpoved.

"Zadnji delovni dan pred dopustom mi je odvetnica izročila odpoved, potem se je pa začela kalvarija zame. Takrat sem bil star 60 let. Kje naj se zaposlim? Se pa je potem izkazalo v sodnem postopku, ki je trajal 17 mesecev, da je bila odpoved nezakonita. A da to zdržiš, mi verjemite, da potrebujete tovornjak živcev in podporo dobrih ljudi ob sebi." Mesaroš je ob tem poudaril, da država v primeru prevoznikov potnikov s subvencijami sofinancira delodajalce, ki kršijo zakonodajo.

"Na terenu med člani sindikata je kapitalu uspelo tisto, kar se je dolgo nakazovalo, in sicer, da je težko dobiti predstavnike delavcev," je dejal Damjan Volf iz OSO KS90. "Ko govorimo o delavskih predstavnikih, jih je treba izrazito bolj zaščititi." Glede začasne odredbe sodišča, ki naj bi varovala pred nezakonito odpovedjo oziroma bi zadržala izvršitev odpovedi, je Volf poudaril, da je zahteva trikrat šla iz prve na drugo stopnjo, do dokončne zavrnitve. "Tudi dejstvo, da je Endre Mesaroš star 60 let z ženo upokojenko ostal brez vseh prihodkov, ni bilo dovolj, da bi se sodišče odločilo za začasno odredbo." Volf je dejal, da je ključno, da bi se ta čas, v katerem mora predstavnik delavcev dokazovati svojo pravico, zmanjšal na minimum in ne bi več trajal 16 mesecev.

Razkorak med prakso in podatki ministrstva
Božič je na primere iz praks dejal, da so vrata ministrstva predstavnikom delavcev vedno odprta. "Mi se redno srečujemo s predstavniki sindikatov, a o tem primeru nismo prejeli nobene pobude. Tudi od inšpektorata smo prejeli poročilo, da gre za manjše število tovrstnih primerov." Božič je ob tem dejal, da zakonodaja ima mehanizme za dodatno zaščito predstavnikov delavcev. "Mi bomo na podlagi te razprave zahtevali dodatna pojasnila. Orodij na ravni inšpektorata je v zakonodaji veliko, vprašanje pa je, zakaj se v praksi to ne uporablja."

Božič je dejal, da bodo glede na diametralno nasprotne informacije s terena in tiste, ki jih imajo na ministrstvu, opravili analizo, glede morebitnih zakonskih sprememb pa je zadržan, saj meni, da je najprej treba ugotoviti, ali je težava v izvedbi zakona ali ne. Božič je tudi ocenil, da gre v izpostavljenih primerih za delodajalce, ki izvajajo prisilo, po njegovem mnenju pa ne gre za razširjeno prakso.

Miha Kordiš meni, da je sprememba zakonodaje na področju zaščite predstavnikov delavcev nujna in da mora iti v smeri, da bi delavcem krivdo delodajalci morali dokazovati na sodišču. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Soglasje o potrebi sprememb, s strahom pred prehitrimi ukrepi
Kordiš se s to oceno ni strinjal, prav tako se ni strinjal s tem, da bi bili predstavniki delavcev nadstandardno zaščiteni: "Edini nadstandard za predstavnike delavcev je v tem, da jih najverjetneje čaka pisno opozorilo pred odpovedjo." Kordiš je prepričan, da so prakse preveč razširjene in da bi bilo treba upoštevati načelo, da je nekdo nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže na sodišču, "ne pa da delodajalec sam odloči, da je nekdo nekaj kriv, potem pa mora svojo nedolžnost dokazovati na sodišču".

Poslanka LMŠ-ja Nina Maurovič je ob tem dejala, da si ne želi, da bi razprava demonizirala delodajalce, saj meni, da gre za manjšo skupino. Podobnega mnenja je bil tudi poslanec SAB-a Vojko Starović, ki je poudaril, da gre v teh primerih za verjetno manjše število delodajalcev, zato ga skrbi prenagel poseg v zakonodajo. Poslanka Levice Nataša Sukič pa je ob tem dejala, da gre za implementacijo konvencije ILO, ki jo je Slovenija že podpisala. Temu je pritrdila tudi poslanka SMC-ja Janja Sluga, ki pa meni, da bi se morali sindikati najprej obrniti na ministrstvo, kjer bi podali pobude za spremembo zakonodaje. Poslanec DeSUS-a Jurij Lep je poudaril, da je treba dobiti oceno, koliko je primerov šikaniranja predstavnikov delavcev, si pa želi, da bi bili pri zakonskih spremembah vključeni tudi delodajalci, ne le predstavniki sindikatov, kot je bilo predlagano. Poslanec SDS-a Jožef Lenart je pritrdil stališču, da so predstavljene prakse sporne. Poslanec SD-ja Matjaž Han pa je prav tako mnenja, da bi morali v socialni dialog vključiti vse socialne partnerje.

Na pozive, da bi se sindikati morali najprej obrniti na ministrstvo, je Jerkičeva poudarila, da so se na inšpektorat za delo večkrat obrnili. "Je konec tudi sindikalne romantike, saj v marsikaterem podjetju sindikat ni zaželen in je tudi včlanjevanje v sindikat izpostavljeno kot nezaželeno."