Komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih služb na tokratni zaprti seji ni sprejela priporočila vladi za čimprejšnjo zamenjavo direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo. Za zdaj bo nadaljevala z zbiranjem informacij o delu službe v aferi Telekom in ukrepala le, če tega po službeni dolžnosti ne bo naredil Nacionalni preiskovalni urad, je na tiskovni konferenci povedal predsednik komisije Branko Grims (SDS).

Indici za kazenske ovadbe proti odgovornim zagotovo so, je povedal poslanec. Že mediji sami so jih razkrili več kot dovolj za NPU-jevo pobudo po uradni dolžnosti. Med drugim je Planet TV v sredo razkril, da v zadevi Telekom Slovenije ni šlo le za obdelavo javno dostopnih podatkov, kar je še kot minister trdil Janko Veber, temveč naj bi OVS prisluškoval tudi upravi Slovenskega državnega holdinga.

Grims je sicer mnenja, da bo komisija iz pisnih virov težko ugotovila kaj novega. "Preostanejo torej drugi viri, ki pa smo jih dolžni skladno z zakonodajo ustrezno zaščititi. Torej če bomo šli v zbiranje informacij od posameznih ljudi, ki so tam zaposleni, jih bodo morali zaščititi," je poudaril. Veber je namreč pred časom napovedal intenzivno iskanje žvižgača.

Menjave vodilnih za zdaj ne bo
Komisija je obravnavala Grimsov predlog priporočila vladi za menjavo direktorja OVS-ja Gorazda Rednaka. Podal ga je zato, ker lahko le tako OVS pride do položaja, "ki bo ustrezen za nadaljnjo ureditev razmer, da se polno opravlja dela in naloge in o teh zadevah čim prej preneha javno govoriti". Člani so ga zavrnili z utemeljitvijo, da trenutno ni ministra za obrambo.

Glede na vse, kar je že bilo ugotovljeno, Grims sicer ocenjuje, da Veber ne bi smel biti poslanec DZ-ja, a dodaja, da je to stvar meril - Vebrovih in njegove stranke.

Delo OVS-ja v letu 2014
Člani komisije so na seji obravnavali tudi lastno delo v letu 2014. Med drugim so ugotovili, da je komisija v preteklem mandatu zagovarjala stališče, da je vsakršen ekstremizem nesprejemljiv in nedopusten, tudi v tem mandatu pa predlagajo državnemu zboru, da naj še naprej spremlja navedeni pojav.

Ugotovili so tudi, da ni dokazov, da bi pri nasilnih demonstracijah v letih 2012/2013 delovale organizirane oblike ekstremističnih skupin. Prav tako so bile neresnične informacije, da naj bi pripadniki Slovenske vojske v letih 2011 in 2012 urili skupine, ki so nato sodelovale v nasilnih demonstracijah.

Komisija je opozorila tudi na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Kot so zapisali v svoje sklepe, so v posameznih primerih že naznanilo, namig ali anonimna prijava kaznivega dejanja dovolj za izdajo odredbe za izvajanje teh ukrepov in šele z njimi organi preiskovanja in pregona začnejo zbirati dokaze. Enaka ugotovitev se kaže pri odredbah za hišne preiskave.

Težave pri delu s KPK-jem
Komisija je ob nadzoru ukrepov trčila tudi na postopke delovanja Komisije za preprečevanje korupcije. Ta je v nekaterih primerih od policije in tožilstva zahtevala dokaze, ki bi lahko ogrozili celotno kazensko preiskavo, po drugi strani pa je z načelnim mnenjem KPK-ja na podlagi informacij iz predkazenskega postopka preiskovanec v javnosti že vnaprej obtožen, obdolžen in obsojen.

Komisija priporoča DZ-ju, da prevzame aktivno iniciativo za sprejem manjkajoče zakonodaje na področju elektronskih komunikacij. Komisija naj pozove operaterje, da ob sodelovanju s pristojnimi institucijami (direktorat za informacijsko tehnologijo) čim prej v skladu z zakonom pripravijo varnostni načrt v primeru delovanja v izjemnih stanjih, v katerega bosta vključeni tudi številki 112 in 113, še piše v sklepih parlamentarnega delovnega telesa.