Pahor je DZ-ju Janšo predlagal za novega predsednika vlade. Foto: BoBo
Pahor je DZ-ju Janšo predlagal za novega predsednika vlade. Foto: BoBo

Po zadnjem krogu posvetovanj s predsedniki strank, ki ga je predsednik Borut Pahor opravil v torek, so sodelovanje v koalicije potrdili vrhovni odločevalski organi SDS-a, SMC-ja, NSi-ja in DeSUS-a. Ker so stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS v torek pozno zvečer podpisale koalicijsko pogodbo, je Pahor ocenil, da se Janezu Janši obeta dovolj glasov za izvolitev. Predlog je že vložen v DZ, volitve predsednika vlade pa se v skladu s poslovnikom DZ-ja opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. DZ bo o kandidatu odločal najverjetneje prihodnji teden na redni seji, po nekaterih informacijah v torek.

Sorodna novica V programu nove vlade uvedba naborništva, učinkovito varovanje meje in dvig povprečnin

Pahor je izrazil zadovoljstvo, da bo obdobje politične negotovosti po odstopu Marjana Šarca s funkcije predsednika vlade relativno kratko. Po njegovih besedah je to za Slovenijo pomembno tako zaradi politične stabilnosti kot tudi nujnosti, da vlada opravlja delo s polnimi pooblastili. Spomnil je, da se v njegovem mandatu vlada menja že četrtič. Kot je dejal, smo lahko zadovoljni, da je vsakič prišlo do menjave oblasti brez težav, po demokratični poti.

Tudi tokrat nove vlade kot predsednik republike ne bo ne podpiral ne zaviral, ampak bo z njo sodeloval. "Želim si, da bi bilo sodelovanje tvorno in v korist v naše države in vseh ljudi," je dodal. Ob tem je pozval še k dialogu in sodelovanju brez slehernega izključevanja, ob morebitnih nepremostljivih razlikah in nasprotjih pa si moramo po Pahorjevih besedah prizadevati za to, da se razlike in nasprotja ne bi poglobili v izključevanja ali razklanost.

Poleg tega od vseh pričakuje, da se bodo vzdržali izjav ali ravnanj, ki bi bili žaljivi ali sovražni. "Od vseh nas pričakujem, da bomo temu pozivu sledili," je dejal. Poleg tega je pozval še, naj vsi s svojim delom in ravnanjem okrepijo zaupanje v ustavni sistem in ovržejo sleherne strahove glede morebitnih sovražnosti. Janša je opomnil, da je Slovenija glede na volilni sistem obsojena na koalicijske vlade. "Te so lahko uspešne, če partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno, če so suvereni in so sposobni sklepati kompromise," je še poudaril.

Janša je spomnil, da jih čakata še dve glasovanji v državnem zboru, preden bomo imeli operativno vlado. Foto: BoBo
Janša je spomnil, da jih čakata še dve glasovanji v državnem zboru, preden bomo imeli operativno vlado. Foto: BoBo

Janša naštel prioritete

Koalicijske vlade so po Janševih besedah "lahko uspešne, če partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno, če so suvereni in so sposobni sklepati kompromise".

V koalicijskih pogajanjih so se po njegovih navedbah zavedali, da pred njimi ni celega mandata, zato tudi mnogih želja partneric ni v koalicijski pogodbi. Soglasni so, da se je treba osredotočiti na ključne težave.

Na prvem mestu je poudaril stanje v zdravstvenem sistemu, izzive, povezane z varstvom okolja, in težave, ki tarejo starejšo generacijo. V tem delu je po njegovem mnenju zgoščenih največ strateških izzivov za Slovenijo, ki je tudi socialna država. Koalicija predvideva ustanovitev urada za demografijo, ki bo po Janševih navedbah horizontalno koordiniral vse ukrepe, ki bodo izboljšali demografsko sliko Slovenije. Tako so po njegovih besedah najbolj državotvorni resorji tisti, ki se ukvarjajo z demografijo.

V ospredju nove potencialne vlade sta po Janševih navedbah tudi decentralizacija in debirokratizacija.

Podpisana koalicijska pogodba

Sicer pa je poudaril, da je podpisana koalicijska pogodba pogodba štirih suverenih strank. Stvari, ki niso zapisane v pogodbo, a jih bo treba reševati, bodo reševali s soglasjem, je napovedal Janša.

Tako je zanj samoumevna tudi uresničitev katere koli ustavne odločbe. S tem je Janša odgovoril na vprašanje, zakaj v koalicijsko pogodbo ni vključena uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih šol. Če nečesa ni zapisanega v pogodbi, po Janševih besedah to ne pomeni, da vlada nečesa ne bo delala.

Spomnil je na partnerstvo za razvoj v njegovi prvi vladi in napovedal, da bodo tudi v tokratnem predvidenem mandatu k sodelovanju povabili opozicijo in predstavnika narodnih skupnosti. Od teh po Janševih besedah ne pričakujejo, da bosta jeziček na tehtnici, bodo pa veseli podpore.

Glasovanje predvidoma v torek

Nova vlada bi ob predvideni podpori dveh poslancev narodnostnih manjšin dobila v državnem zboru 50 glasov podpore. Od poslancev strank nove koalicije je nasprotovanje novi vladi javno za zdaj izrazil le poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer. Möderndorfer je sicer nadomestni poslanec. V državnem zboru nadomešča ministra Mira Cerarja, ki je sodelovanje v vladi zavrnil.

Največ poslancev bo v novi koalicijski projekt prispeval SDS s 26 poslanci, SMC bo prispeval 10 poslanskih mest, NSi sedem in DeSUS pet. SDS je po dobljeni 24,92-odstotni podpori na zadnjih volitvah sprva imel le 25 poslanskih mest, a je v stranko nedavno prestopila tudi nekdanja poslanka SNS-a Lidija Ivanuša.

Število poslancev v drugih koalicijskih partnericah za zdaj ostaja nespremenjeno, lahko pa bi se spremenilo, če bi se kateri izmed poslancev odločil proti novi koaliciji. Glasovanje v državnem zboru je sicer tajno, zato uspeh sestavljanja nove vlade ne bo znan vse do dokončnega štetja poslanskih glasov.

Tretja SDS-ova vlada

Sorodna novica Analitika: "Glavni cilj je osvojitev glasov na prihodnjih volitvah"

Če bo projekt uspešen, bo to tretji mandat predsednika vlade Janeza Janše v samostojni Sloveniji. Prva vlada pod njegovim vodstvom, ki je začela delovati leta 2004, je bila do zdaj edina vlada v zgodovini samostojne države, ki je dokončala redni štiriletni mandat. Poleg SDS-a so jo sestavljali še NSi, SLS in DeSUS.

Drugič je Janša zasedel premierski stolček leta 2013, a ga je z njega kmalu odnesla protikorupcijska afera, ki je k izstopu iz koalicije spodbudila Državljansko listo Gregorja Viranta, DeSUS in SLS. Po Janševi zavrnitvi pozivov k odstopu je takrat vladanje po konstruktivni nezaupnici v državnem zboru prevzela Alenka Bratušek.

Zadnjo vlado je, kot prvo manjšinsko vlado Slovenije, sestavila stranka LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca. Ker je bila koalicija v državnem zboru v manjšini, se je zanašala na dogovor o podpori opozicijske Levice, ki pa je jeseni propadel. Po več neuspelih zakonodajnih projektih, ki so sledili propadu dogovora, je zato Šarec 27. januarja odstopil.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Mandatarji praviloma uspešni

Večina mandatarjev je bila sicer v zgodovini Slovenije izvoljenih že v prvem krogu glasovanja, kar lahko pričakujemo tudi v primeru novo nastajajoče koalicije. Od osemnajstih uradno predlaganih mandatarjev le petim ni uspelo zbrati dovoljšnje podpore v državnem zboru.

Večkrat je v preteklosti za novega mandatarja poskrbela tudi konstruktivna nezaupnica, s katero državni zbor sam poskrbi za novo vodstvo vlade. Nazadnje se je to, kot omenjeno zgodilo prav vladi, ki jo je vodil Janez Janša.

Odzivi na novo koalicijo
Nezadovoljstvo volivcev DeSUS-a?