Na vprašanje MMC-ja, ali odobrava, da so njeni duhovniki tudi lastniki podjetja, so v mariborski nadškofiji odgovorili, da ne, toda v primeru podjetja Betnava, d. o. o., ni bilo druge možnosti, zato so naredili izjemo. Vprašanje se je nanašalo na pet duhovnikov mariborske nadškofije, ki so uradno brez lastnega premoženja, a so januarja letos postali lastniki podjetja Betnava. Od podjetja ministrstvo za gospodarstvo terja dva milijona evrov zaradi suma ponareditve dokumentov pri pridobivanju evropskih sredstev. Čeprav je sodišče že odredilo izvršbo dolga in čeprav je ministrstvo zahtevalo prepoved razpolaganja s premoženjem, je sodišče dovolilo menjavo lastništva.

Tudi novi lastniki do posojila s poroštvom mariborske nadškofije
Prejšnji lastniki podjetja Betnava, ki je bilo ustanovljeno za prenovo istoimenskega dvorca, so bili ljudje iz kroga Krekove družbe, mariborske nadškofije in njenih podjetji. Šesterica je januarja 2008 v podjetje vložila vsak po 380.000 evrov, štiri mesece pozneje pa je takratni mariborski nadškof Franc Kramberger podpisal poroštvene pogodbe za posojila omenjeni šesterici. V mariborski nadškofiji so za MMC pojasnili, da je bilo posojilo že vrnjeno, "odplačali pa so ga stari družbeniki, ki so svoje poslovne deleže prodali novim družbenikom".

Poroštvo za posojila je dal Kramberger na podlagi "poslovnega odnosa z Betnavo, d. o. o., in njenimi družbeniki." Nadškofija je namreč podjetju Betnava dodelila stavbno pravico z namenom izvedbe projekta revitalizacije dvorca. Dodali so, da jim je kot lastniku v interesu, da dvorec ne propada, ampak da se obnavlja in"služi v korist širše skupnosti".

Glede spremembe lastništva podjetja, s katero so v mariborski nadškofiji seznanjeni, pa so zapisali še, da so "tudi novi družbeniki za prevzem poslovnih deležev družbe Betnava, d. o. o., najeli posojilo pri banki s poroštvom nadškofije".

Poznejši nadzor ministrstva pokazal na nepravilnosti
Ministrstvo za gospodarstvo je šele pri poznejšem nadzoru ugotovilo, da naj bi podjetje Betnava izstavljalo račune tudi, ko se je obnova dvorca že prekinila, kar pomeni, da naj bi podjetje Betnava zahtevalo denar za dela, ki sploh niso bila opravljena. Ministrstvo je račune, ki jih zdaj označujejo kot "nerealne, neresnične in zavajajoče" najprej poplačalo, pri poznejšem nadzoru pa ugotovilo zlorabe in zoper odgovorne osebe in nadzornike podalo kazenske ovadbe zaradi ponarejanja listin in na sodišče podalo predlog za izvršbo premoženja.

Nadškofija: Bili smo žrtve Vegrada
Iz nadškofije Maribor so v zvezi s tem sporočili, da sta bili tako gospodarska uprava nadškofije kot družba Betnava "žrtvi nekorektnega poslovnega odnosa družbe Vegrad". Kot zatrjujejo, je zahteva za izplačilo javnih sredstev, ki so jo naslovili na ministrstvo za gospodarstvo, temeljila na dveh plačanih začasnih gradbenih situacijah, a se je šele kasneje izkazalo, da Vegrad ni imel resnega namena del nadaljevati, čeprav naj bi to vseskozi zagotavljal.