Damjan Žugelj. Foto: BoBo
Damjan Žugelj. Foto: BoBo

Omenjeni portal je maja letos razkril, da je Urad RS za preprečevanje pranja denarja na podlagi kratkega anonimnega pisma leta 2021 sprožil eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je več bankam poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij.

Obsežno dokumentacijo naj bi po poročanju portala Necenzurirano hranil v prostorih nekdanjega arhiva, del te dokumentacije pa naj bi medtem celo izginil.

Zaradi suma zlorabe uradnega položaja je nedavno nacionalni preiskovalni urad sprožil preiskavo proti nekdanjemu direktorju Žuglju in nekaterim njegovim tesnim sodelavcem, ki so bili med redkimi uslužbenci urada z dostopom do tako imenovane sobe T, v kateri so se zbirali in obdelovali najobčutljivejši podatki, zdaj pa so jih tudi ovadili, poroča N1 in dodaja, da so bili nekateri med njimi tudi člani Janševe stranke SDS.

Žugelj se je na položaj zavihtel dobro leto po tem, ko je delo začela vlada Janeza Janše, marca 2021, najprej kot vršilec dolžnosti direktorja, nato pa od septembra 2021 do 2. junija 2022, ko ga je Golobova vlada razrešila na svoji ustanovni seji, s polnim mandatom.

V ozadju dogovor Janša-Vučić?

Preiskava bančnih računov naj bi se po poročanju portala Necenzurirano vrtela okoli Roberta Goloba oziroma balkanskih transakcij družbe Gen-I, ki jo je vodil. Janša naj bi pred volitvami zato sklenil dogovor s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem o izmenjavi podatkov, Vučića naj bi zanimali računi vodje srbske opozicije Dragana Đilasa in poslovneža Dragana Šolaka, ki je prek skupine United tudi lastnik portala N1.

Žugelj je v odzivu na razkritje medijev med drugim zapisal, da pri preiskavi ni šlo za "nobeno pregledovanje in preverjanje lastnikov medijskih hiš", "takšne lažne obtožbe in vodenje postopkov po nareku medijev" pa imajo po njegovih besedah za cilj osebno diskreditacijo ter "lahko povzročijo nesluteno nestabilnost v postopkih tudi v drugih državah".

"Namigovanja so tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva," pa je maja v odzivu na medijska poročanja dejal Janša.

Ogorčeni odzivi dela politike

Po razkritju preiskave bančnih računov je v delu politike završalo. "Če medijska razkritja držijo, gre za eno izmed največjih zlorab uradnih institucij v političnostrankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev," je dejal premier Robert Golob. V aktualni koaliciji so ob tem opomnili, da je bil zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma sprejet tik pred koncem mandata Janeza Janše. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ob tem poudaril, da je bil zakon "očitno sprejet z namenom".

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa je opozorila, da zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma nima varovalk in omogoča zlorabe, zaradi česar je že julija lani na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo ustavnosti zakona.