Družini Vaskrsić so zaradi 124 evrov dolga zarubili hišo. Foto: MMC RTV SLO
Družini Vaskrsić so zaradi 124 evrov dolga zarubili hišo. Foto: MMC RTV SLO
Zoran Vaskrsić
Sodišče meni, da je bil Vaskrsić v postopku rubljenja premalo dejaven. Foto: MMC RTV SLO
Zadeva Vaskrsić pod drobnogledom inštitucij

Nadzor ne bo zajemal uporabe procesne in materialne zakonodaje, saj je bila ta že večkrat preizkušena in se je zmeraj ugotovilo, da je bila pravilno uporabljena, trdijo na vrhovnem sodišču.

Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je pojasnila, da je cilj nadzora zlasti to, da se še enkrat preverijo vsa dejstva, kar je po njenem mnenju v interesu vseh vpletenih. Podlaga za njegovo sprožitev je, kot trdi, v zakonu o sodiščih, ki pravi, da se lahko odredi nadzor takrat, ko gre za vprašanja v povezavi z uporabo zakona. V tem primeru naj bi šlo za vprašanje, ali so zakonske določbe primerne z vidika varstva dolžnika in ali je organizacija dela sodišča ustrezna.

Zatrdila je, da se zdi primer Vaskrsićevih po opravljeni analizi izjemen. "Glede na analizo se zdi prodaja nepremičnine posledica neaktivnega ravnanja dolžnika. Preizkus zadeve je pokazal, da je bil dolžnik več kot seznanjen s postopkom in da je imel možnost, da predlaga drugo izvršilno sredstvo za poplačilo svojega dolga," je poudarila.

Pravosodno ministrstvo je napovedalo, da bo skušalo najti odgovor na vprašanji:

- ali je posameznik v konkretnem primeru ravnal prav ali se je sodnim in drugim pozivom izogibal

in

- ali je zakonodaja na tem področju ustrezna in ali na ustrezen način ščiti tako upnike kot dolžnike ter pri tem zagotavlja pravo razmerje med človekovimi pravicami, interesi upnikov in plačilno disciplino.

Minister Senko Pličanič poudarja, da se do ravnanja sodišča v konkretnem primeru ne more in ne sme opredeljevati, ker so ta ločena veja oblasti. Dodaja pa, da primer kaže pogosto situacijo, ko je treba tehtati med dvema interesoma, pravno varnostjo dolžnika in njegovimi človekovimi pravicami in zaščito upnikov tudi v smislu preprečevanje plačilne nediscipline. Ta je namreč nedopustna in pogosto razlog za težave slovenskega gospodarstva, je zapisal Pličanič. Ministrstvo za pravosodje bo informacijo o zgoraj navedenih vprašanjih javnosti predstavilo v prihodnjih dneh.

Panjan: Sodnica bi morda lahko ravnala drugače
Anton Panjan
, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, je pojasnil, da je konkreten postopek potekal glede dveh izvršilnih sredstev. Najprej je bil po njegovem mnenju neuspešen izvršbeni postopek na premičnine, nato pa se je izvedla izvršba na nepremičnino. S postopkom naj bi bil Vaskrsić seznanjen večkrat, in sicer vsaj sedemkrat.

Upnik je sicer takrat, ko je postopek na nepremičnino že tekel, predlagal rubež plače, vendar ustavitve postopka na nepremičnino ni predlagal. Na vprašanje, ali bi lahko sodnica upnika vprašala, ali želi ustavitev postopka na nepremičnino, je Panjan odgovoril, da bi morda sodnica lahko ravnala drugače, vendar je po njegovem mnenju vseeno treba poudariti, da je pred zadnjo fazo dolžnik prejel že vsaj sedem opozoril.

"Upnik je bil prisoten in je imel vso možnost. Prepričana sem, da se v drugih pravnih redih ne bi nihče spraševal, ali je sodišče ravnalo prav ali ne, ker se točno ve, da je upnik tisti, ki podaja predloge v izvršilnem postopku. Kvečjemu bi se na upnika naslovilo vprašanje, kako to, da ni spremenil svojega predloga," pa je zatrdila Bettetova.

Je sodnica sploh vedela za predlog upnika za rubež plače?
Po njenih besedah sta postopek rubeža plače in nepremičnine potekala fizično vzporedno, zato ne ve, ali je bila sodnica sploh seznanjena s predlogom upnika za rubež plače. "Lahko je organizacija dela na sodišču takšna, da sodnici ni omogočila, da bi zaznala, da je v igri še en predlog. Tega ne izključujem. To bo pokazal službeni nadzor," je zatrdila.

Pojasnila je, da v primeru Vaskrsićevih ne more biti govora o kršenju načela sorazmernosti, če upnik sam ni poskrbel za zaščito svojih pravic. V nemških odločbah bi, kot pravi, celo lahko zasledili formulacijo, da je upnik v primeru neodzivanja privolil v prodajo nepremičnine.

Vaskrsićeva zastopnica: Sodnica je ravnala nezakonito
"Upniku ni treba umikati predloga. Sodišče lahko vodi tako postopek nepremičninske izvršbe kot postopek z drugimi sredstvi. Tukaj zatrjujemo, da je ta nezakonitost, kar je potrdila tudi podpredsednica vrhovnega sodišča z odreditvijo službenega nadzora. Da sodnica v mesecu dni ni odločila o predlogu upnika, da se rubi plača, je nezakonito," pa je dejala pravna zastopnica Zorana Vaskrsića Neža Dular iz Odvetniške družbe Čeferin.

Povedala je še, da so bila Vaskrsiću, kolikor ji je znano, vsa sodna pisanja pred odločbo o odmiku nepremičnine, razen sklepa o začetku izvršbe, vročena s fikcijo in ne osebno. Glede odločitve ustavnega sodišča, da ustavne pritožbe, ki jo je Vaskrsić vložil julija 2010, ne obravnava, pa je dejala, da še vedno obstaja možnost pritožbe na Evropsko sodišče.

Pojasnila je, da je Vaskrsić bil seznanjen s samim začetkom izvršbe, zakaj se ni odzval, pa ni znala povedati, saj je odvetniška družba primer prevzela šele, ko mu je bil vročen sklep o odmiku.

Zadeva Vaskrsić pod drobnogledom inštitucij