Proračuna za leti 2020 in 2021 prinašata rekordno porabo, povečujejo se tudi načrtovani prihodki. Foto: DZ/Matija Sušnik

Odbor DZ-ja za finance je ves dan razpravljal o predlogih državnih proračunov za prihodnji dve leti. Svojih dopolnil ni pripravil, prav tako ni podprl nobenega od predlogov za prerazporeditve, ki so jih predlagali poslanci SDS-a in NSi-ja. Člani odbora so se opredelili do približno 80 vloženih dopolnil k predlogoma proračunov, ki so jih vložili poslanci SDS-a in NSi-ja, a niso podprli nobenega.

DZ bo zdaj oba dokumenta v pričakovanju, da bo pri pripravi dopolnjenih predlogov preučila in v največji možni meri upoštevala stališča in predloge iz razprav na sejah parlamentarnih odborov, vrnil vladi. Nato naj bi proračuna potrjeval na novembrski seji.

Očitki na proračuna, da ne upoštevata staranja prebivalstva

Finančni minister Andrej Bertoncelj je skupaj s predsednikom vlade Marjanom Šarcem predloga obeh proračunov poslancem na izredni seji predstavil 4. oktobra. V preteklih dveh tednih so se nato z njima seznanila posamezna delovna telesa državnega zbora, kot zadnji ju obravnavajo člani odbora za finance, ki je matično delovno telo za obravnavo proračuna.

Bertoncelj je dejal, da je vlada proračunske dokumente za prihodnji dve leti pripravila z mislijo na blaginjo in stabilnost. "Nismo torej mislili le na danes, pač pa tudi na jutri." Upoštevali so tudi omejitve, ki jih nalaga fiskalno pravilo. Med prioritetami je Bertoncelj navedel razvoj, socialo in plače. Poudarek bo na zdravstvu, znanosti, gospodarstvu in varnosti, je dejal. Poslanci koalicijskih poslanskih skupin načrtom vlade pritrjujejo. "Predloga proračunov sta v okviru danih razmer načrtovana korektno in bosta državi omogočala nadaljnje stabilno delovanje," je dejala Monika Gregorčič (SMC).

Vlada je prav upoštevala tudi zadnje makroekonomske napovedi, ki kažejo, da se gospodarska rast upočasnjuje, tveganja za nižjo rast v prihodnjih dveh letih pa se povečujejo. "Ohlajanje je torej na obzorju," je dejal Bertoncelj in ugotovil, da upočasnjena dinamika rasti pomeni neposredni signal tudi za doseganje ciljev javnih financ.

Vlada se je na to odzvala s sklepom, da bo za leto 2020 načrtovala za 100 milijonov evrov nižje izdatke državnega proračuna, kot ji dovoljuje odlok, ki ga je aprila potrdil DZ. Leta 2020 so tako izdatki državnega proračuna določeni pri 10,35 milijarde evrov, leta 2021 pa pri 10,45 milijarde evrov.

V obeh letih je pričakovati, da bodo prihodki presegali odhodke. Proračunski presežek je tako leta 2020 načrtovan pri 0,9 odstotka BDP-ja, leto pozneje pa pri 1,2 odstotka BDP-ja. Presežki neposredno vplivajo tudi na gibanje stanja dolga, ki se pomembno znižuje, je poudaril minister in napovedal, da se bodo zato lahko zmanjševali tudi izdatki za plačila obresti.

Denarja je po Bertoncljevih besedah dovolj. "Vendar se moramo vesti gospodarno," je pozval pred člani odbora. A kot je povedal, je ob rekordnem proračunu rekordno tudi nezadovoljstvo med proračunskimi uporabniki. "Nobeden od 40 posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikov ni zadovoljen, tudi občine ne," je dejal.

Finančni minister Andrej Bertoncelj na seji odbora za finance. Foto: DZ/Matija Sušnik

Kritike na predloga proračunov za prihodnji dve leti

Kritični so bili predvsem poslanci opozicijskih poslanskih skupin. "Mene osebno veseli edino dejstvo, da oba proračuna izkazujeta presežek," je dejal Jani Ivanuša (SNS).

Po oceni Luke Mesca (Levica) ne gre za nič drugega kot za vzdrževanje obstoječega stanja. "Čeprav je gospodarsko stanje v državi dobro in so prilivi rekordni, vlada ni zakrpala nobene od razvojnih lukenj v proračunu in nadaljuje prosti tek, ki ga je nastavila prejšnja ali celo predprejšnja vlada," je dejal in opozoril, da lahko zaradi tega začnemo zaostajati za drugimi državami.

Andrej Šircelj (SDS) se je strinjal s finančnim ministrom, da predloga proračunov spoštujeta fiskalno pravilo, a opozoril, da ne sledita smerem razvoja v naši družbi in prav tako ne v mednarodnem okolju. Sam pogreša predvsem pokojninsko reformo, izboljšave zdravstvenega sistema in investicije.

"Kje so v proračunu reforme," je vprašal tudi Jožef Horvat (NSi). Pripravljavcem proračuna je očital pomanjkanje ambicioznosti. "Ne vidim racionalizacije poslovanja države. Imamo sodobne tehnologije, o katerih lahko na dolgo govorimo, in če ne bomo informatizirali procesov, potem se nam slabo piše," je dejal.

Franc Kramar (SAB) je pozval k zmanjšanju javne porabe, ki je po njegovih besedah bistveno previsoka za zmogljivosti države. "Čas je, da prevetrimo javne službe," je dejal, kritičen pa je bil tudi do financiranja nevladnih organizacij, kot je denimo društvo za opazovanje ptic z 20 zaposlenimi, "ki opazujejo ptice, delajo študije in za to porabljajo javna sredstva". Več denarja bi morali ostati za ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva, je prepričan poslanec.

Minister Bertoncelj v Odmevih o odločanju o proračunih