Po predlogu strokovnjakov, ki ga po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franca Buta podpirajo tudi na ministrstvu, naj bi prihodnje leto pri nas še obdržali sedanji sistem neposrednih plačil kmetom, potem pa v skladu z modelom kmetijstva EU-ja prešli na shemo regionalnega enotnega plačila na površino.

Članom odbora je kmetijski minister But najprej pojasnil junijske sklepe ministrskega sveta o reformi skupne kmetijske politike EU-ja iz Luksemburga, kjer so sprejeli evropski model razvoja kmetijstva. Po Butovih besedah gre za poskus političnega mostu med kmeti kot pridelovalci in kupci, ki so potrošniki in davkoplačevalci. Slednji so pripravljeni dati denar, če imajo od tega javne koristi, saj ni smiselno pridelati čim več za vsako ceno, pač pa toliko, kot prenese občutljivost okolja in potrebuje trg.

Študijo slovenskih strokovnjakov, ki so jo pripravili po naročilu ministrstva in bo podlaga za odločanje o našem modelu kmetijstva, je predstavil Emil Erjavec. Evropska reforma, ki bo začela veljati po letu 2005, namesto sedanjega zapletenega sistema predvideva dva tipa plačil, in sicer enotno plačilo subvencije na kmetijsko gospodarstvo in regionalno enotno plačilo na površino.

Prvo pomeni, da dobi denar kmetija, pri kmetovanju ni več prisile, pogoj za subvencijo pa je, da gospodariš po minimalnih merilih. Po drugem pa dobi denar regija, ki ga nato deli kmetom. Slovenija bi bila v tem primeru ena regija. Pri tem modelu dobijo enotno plačilo tako poljedelci kot živinorejci, in to na hektar obdelovalne površine. Ob tem je plačilo za njive 300 evrov ali več na hektar in za travinje 220 evrov na hektar, mogoče pa so tudi različne kombinacije obeh tipov.

Kot kaže, naj bi se za prvi tip bolj odločale države z velikimi kmetijskimi gospodarstvi, za drugega pa države, ki želijo dolgoročno ohraniti razvoj podeželja. Po besedah Erjavca bi bila za Slovenijo primernejša shema regionalnega enotnega plačila, saj zagotavlja več sredstev in popolnejšo obdelavo zemljišča.

Boris Grabrijan, namestnik direktorja kmetijsko-gozdarske zbornice, je opozoril, da bi moral biti naš sistem podoben tistim v sosednjih državah. Z njim se je strinjal tudi poslanec Franci Rokavec (SLS), po njegovem je za zdaj finančni vidik reforme premalo jasen, pred odločitvijo pa je treba imeti vse podatke.