V Sloveniji je prevelika obremenitev plač z davki in prispevki, višina minimalne plače je prenizka. Zato so ob dvigu minimalne in drugih plač potrebne sistemske spremembe, pravijo sindikati. Foto: EPA
V Sloveniji je prevelika obremenitev plač z davki in prispevki, višina minimalne plače je prenizka. Zato so ob dvigu minimalne in drugih plač potrebne sistemske spremembe, pravijo sindikati. Foto: EPA

Osnovni problem slovenske minimalne plače je njena prenizka neto vrednost, ki ne omogoča preživetja ljudem, ki jo prejemajo. Za dvig njene neto vrednosti obstaja več mogočih poti, poleg nujnega zvišanja njene bruto vrednosti tudi zmanjšanje obremenitve plač. ZSSS tako zahteva dvig minimalne plače s 431 na 600 evrov neto.

Milan Utroša, sekretar ZSSS, za MMC
Jože Mencinger
Za mnenje smo zaprosili tudi ekonomista Mencingerja, ki pravi, da je v danih razmerah edino mogoča rešitev prerazdelitev v korist revnejših in na škodo bogatejših. 'A do tega očitno ni lahko priti, ljudje z višjimi dohodki imamo enostavno večjo politično težo kot tisti z nižjimi,' je dodal. Foto: MMC RTV SLO
Samo Hribar Milič, GZS
Vsekakor so trditve g. Miliča Hribarja neargumentirane in zavajajoče. Škoda, da človek z univerzitetno izobrazbo govori stvari, ki jih v Sloveniji zaradi metodologije SURS-a ni mogoče izračunati. Razburijo pa javnost. Tako delajo le nepremišljeni politiki, ne pa odgovorni gospodarstveniki, so bili v ZSSS-ju ostri do besed Hribarja Miliča. Foto: MMC RTV SLO
Protest
ZSSS je za november že napovedal protest na ulici, vabi tudi druge sindikate. Foto: MMC RTV SLO

"Minimalna plača predstavlja najnižjo ceno dela, ki omogoči delavcu in njegovi družini dostojno življenje. Razmerje med minimalno plačo in povprečno bruto plačo pa se od leta 2005 znižuje," opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Temeljni problem je torej njena prenizka neto vrednost, ki ne omogoča preživetja.

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. avgusta 2008 znaša 589 evrov bruto.

Po mnenju ZSSS-ja je neustrezen tudi sam zakon, ki ureja slovensko minimalno plačo. Ta namreč ne upošteva določil Mednarodne organizacije dela, tako da se v minimalno plačo vštevajo tako dodatki za delovne razmere, delovno uspešnost in delovno dobo, le nadurno delo je izvzeto, so pojasnili za MMC.

Zvišati je treba tudi druge plače
Da je najnižjo plačo treba zvišati, se strinjajo tudi v sindikatu Pergam, a ob tem zahtevajo, da je hkrati treba dvigniti tudi druge plače, predvsem srednjih in drugih strokovnih kadrov v družbah. Podobnega mnenja so v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije, kjer so za MMC povedali, da si na splošno prizadevajo za vzpostavitev novega sistema plač.

"Z višanjem le minimalne plače se namreč minimalna plača širi in na ta način se širijo tudi socialne težave. Zato želimo nov sistem plač, ki ne bi vseboval določila o minimalni plači. Podjetja namreč na račun minimalne plače kujejo dobičke, saj zaposlujejo ljudi, ki jih plačajo le toliko, kot so obvezani po zakonu. Počasi bo to zajelo celotno delavsko populacijo," pojasnjuje Boris Mazalin.

Prilagodili bi davke
Ker nekateri delodajalci že grozijo, da bi se ob večanju minimalne plače povečalo odpuščanje, so v ZSSS-ju in Pergamu ob svojih zahtevah predlagali tudi, da se spremeni davčna politika. ZSSS predlaga, da delavci z neto letno dohodninsko osnovo do 7.410 evrov ne bi plačevali dohodnine, Pergam pa znižanje odstotka dohodnine v prvem in drugem davčnem razredu, s čimer je mogoče doseči povečanje neto minimalne plače in tudi neto plač drugih strokovnih kadrov brez zvišanja stroškov dela v družbah. "S tem bi dosegli enak ali celo večji učinek dviga minimalne plače in drugih plač, kot predlagajo drugi sindikati," so prepričani v Pergamu.

ZSSS ni sodeloval z drugimi sindikati
Medtem pa v sindikatu KS 90 zagovarjajo sistem plač, ki ne bi izhajal iz izhodiščnih plač, ker se te ne povečujejo. "Poskusi sprememb so se v preteklosti že dogajali, a takrat pri tem ni želel sodelovati ZSSS, saj je vztrajal pri izhodiščnih plačah. Seveda vsi težimo k temu, da bi se socialni položaj delavcev izboljšal, a rešitev je drugačni dogovor med delavstvom, kapitalom in državo," pravijo. V preteklosti so namreč dobički rasli, plače pa veliko manj, in to je po njihovih besedah dober kazalnik, da trenutni sistem nagrajevanja ne deluje.

V EU-ju je v večini držav minimalna plača določena z zakonom.
V Luksemburgu znaša 1.570 evrov, na Irskem 1.462 evrov, v Belgiji in na Nizozemskem 1.382 evrov, Franciji 1.321 evrov, Veliki Britaniji 1.010 evrov, Avstriji 1.000 evrov, Španiji 728 evrov, Grčiji 681 evrov, na Malti 630 evrov.
Za Slovenijo so Ciper s 408 evri, Češka s 306 evri minimalne plače, Estonija z 278 evri, Latvija z 254 evri, Litva ima 232 evra, Madžarska 270 evrov, Poljska 281 evrov, Slovaška 296 evrov, za nami je tudi Portugalska s 525 evri, Romunija z 153 evri in Bolgarija s 112 evri.
Danska, Švedska, Nemčija, Finska in Italija minimalne plače nimajo določene.
Vir: Eurostat

Višje plače razlog za odpuščanje?
Ali bo dogovor z delodajalci in državo mogoč, pa je vprašanje. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je namreč izjavil, da bi višje plače ob hkratnem pričakovanem 10-odstotnem padcu dodane vrednosti in predvidenem padcu BDP-ja pomenile več kot 74.000 zaposlenih manj.

Sindikati so nad to njegovo izjavo ogorčeni, saj tudi niso dobili pojasnil, kako je do teh številk prišel. "Vsekakor smo lahko vsi zaskrbljeni nad nadaljnjo usodo slovenskega gospodarstva, dokler bodo vodilni v GZS njegov razcvet videli izključno v mizerno plačanih delavcih, nižanju njihovih pravic," pravijo v ZSSS-ju. Tudi v KS 90 izjavi ne verjamejo in menijo, da je to le poskus, kako odvrniti sindikate in vlado od razmišljanja o povišanju plač.

"Ljudje z višjimi dohodki z večjo politično težo"
Tudi ekonomist Jože Mencinger meni, da je to Hribar Miličeva ocena "prek palca". Gotovo je res, da bosta dodana vrednost, ki pa je vsota plač in dobičkov v gospodarstvu, in BDP močno padla in da je v danih razmerah - da bi zmanjšali socialne in politične učinke tega - edino mogoča rešitev prerazdelitev v korist revnejših in na škodo bogatejših. "A do tega očitno ni lahko priti, ljudje z višjimi dohodki imamo enostavno večjo politično težo kot tisti z nižjimi," ugotavlja.

Revnih je 12 odstotkov prebivalcev
Da je nekaj treba ukreniti, kažejo tudi podatki statističnega urada. Stopnja tveganja revščine je bila v Sloveniji leta 2008 12,3-odstotna. To pomeni, da je v omenjenem letu v Sloveniji pod pragom revščine živelo 12,3 odstotka ljudi. Prag, kjer se določa revščina, pa je postavljen malo pod zajamčeno najnižjo plačo. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil namreč nižji od 545 evrov na mesec.

Osnovni problem slovenske minimalne plače je njena prenizka neto vrednost, ki ne omogoča preživetja ljudem, ki jo prejemajo. Za dvig njene neto vrednosti obstaja več mogočih poti, poleg nujnega zvišanja njene bruto vrednosti tudi zmanjšanje obremenitve plač. ZSSS tako zahteva dvig minimalne plače s 431 na 600 evrov neto.

Milan Utroša, sekretar ZSSS, za MMC