Tako se med imeni za novega gospodarskega ministra najglasneje omenja Alenka Avberšek z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Med kandidati za naslednika Stepišnika so se poleg nje v medijih zadnje dni omenjali še podpredsednik PS-ja Robert Golob iz energetske družbe Gen-I, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andreja Kert, Ivan Novak iz Rail Carga Austria, Andrej Ribič iz Elektra Ljubljana in Krištof Mlakar iz Vodovoda-kanalizacije.

Avberškova se trenutno zdi najmočnejša med morebitnimi kandidati. Nedavno je poudarila, da mora biti gospodarski minister v prihodnje boljši zastopnik interesov gospodarstva kot do zdaj. Predvsem pa je poudarila pripravo razvojnih dokumentov, s katerimi Slovenija že močno zamuja.

Novi minister bi moral po njenem prepričanju najprej spodbuditi tudi izvedbo že oblikovanih predlogov za rast, oživitev in konkurenčnost gospodarstva, ki jih vlada že ima. Med temi je tudi nabor ukrepov gospodarstva, imenovan Kisik za gospodarstvo.

Se pa v zvezi s Stepišnikovim naslednikom predvsem v političnih vrstah pojavlja še eno razmišljanje: glede na to, da je vladna politika v prizadevanjih za krepitev dohodkovne strani proračuna šla po poti dviga davkov in bremenitve gospodarstva, bi lahko minister iz gospodarske sfere pri svojih predlogih za krepitev gospodarstva naletel tudi na kakšno oviro. Zato nekateri razmišljajo, da bi bilo vendarle bolje, da resor prevzame politik z veliko politično močjo.

Zdravstvo – veliko trši oreh
Še težja naloga pa verjetno premierko čaka pri iskanju kandidata za novega ministra za zdravje, potem ko je Gantar ta teden javnost presenetil z odločitvijo o odstopu.

Kot razlog za svojo odločitev je navedel nezmožnost izpeljati nujne spremembe, saj z deležniki ni mogel uskladiti rešitve, ki bi bila učinkovita in sprejemljiva za vse. Pri tem je izpostavil tudi lobije v zdravstvu in dejstvo, da v koaliciji ni mogoče najti skupnega jezika glede nekaterih nujnih ukrepov. Prav zaradi tega izbira novega zdravstvenega ministra zahteva tudi jasnejši dogovor koalicije glede nadaljnje politike na področju zdravstva.

Dodatno je zgodbo zapletla zahteva stranke DeSUS, iz katere prihaja Gantar, po rekonstrukciji vlade in redefiniciji koalicijske pogodbe, pri čemer stranka v ponedeljek namerava vztrajati.

Bo ostalo pri dveh menjavah?
Medtem pa ni še povsem izključeno, da bi morala predsednica vlade v kratkem začeti iskati še enega kandidata za ministra. Nejasna namreč ostaja usoda ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela.

Nad njim namreč visi neukrepanje v aferi avtošole, kjer se je odkrilo, da je več kot 1.000 ljudi vozniški izpit kupilo. Zadnje dni pa se mora otepati še očitkov, da njegovo podjetje Lastinski služi na račun države, saj ima z Darsom sklenjeno pogodbo za vzdrževanje cestno-vremenskih postaj. Omerzel se je pod pritiskom javnosti odpovedal obnovi pogodbe z Darsom, a pomisleki niso potihnili.

Čeprav Omerzel ne namerava odstopiti, naj bi se premierka Alenka Bratušek z njim sestala prihodnji teden, a po neuradnih informacijah naj bi šlo zgolj za pogovor in seznanitev z očitki na njegov račun.
Po en minister vsake stranke
Špekulacije se medtem pojavljajo tudi pri morebitni zamenjavi ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, ki prihaja iz vrst SD-ja.

V preteklih dneh je namreč po spletu zakrožila anonimka, v kateri je med drugim navedeno, da naj bi vodstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede zaposlovalo politično priporočene kadre oz. tudi profesorje blizu Pikalu.

Očitki, ki letijo na ministra iz vrst DL-ja in SD-ja, po mnenju nekaterih sicer pritrjujejo ugibanjem medijev že od glasovanja o zaupnici vladi dalje, in sicer da se kaže rekonstrukcija vlade, pri kateri bi iz ekipe odšel po en minister vsake koalicijske partnerice.