Marjan Šarec je v pogovoru za italijansko tiskovno agencijo Anso spregovoril o kakovosti sosedskih odnosov z Italijo. Foto: BoBo
Marjan Šarec je v pogovoru za italijansko tiskovno agencijo Anso spregovoril o kakovosti sosedskih odnosov z Italijo. Foto: BoBo

Šarec je v pogovoru za italijansko tiskovno agencijo Anso povedal, da o kakovosti sosedskih odnosov med drugim priča njegov odličen odnos z italijanskim premierjem Giuseppejom Contejem, poudaril pa je še, da so odličnega zdravja tudi gospodarski odnosi med državama.

Povedal je, da bosta s 1. julijem policiji obeh držav začeli skupno patruljirati na celotnem mejnem območju. Gre za ukrep, ki ga je slovenski zunanji minister Miro Cerar sredi maja predlagal italijanskemu kolegu Enzu Moaveru Milanesiju, je ob tem spomnila Ansa. "Gre za tehnični dogovor med državama za izboljšanje nadzora meje," je pojasnil Šarec in ukrep opisal kot primer sodelovanja na terenu, ki priča o trdnosti meddržavnih odnosov.

Ansa ob tem navaja, da tudi prisotnost slovenske manjšine v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji prispeva k razvoju dvostranskih odnosov, čeprav občasno prav status manjšin vzbudi kritike.

V Ansi so spomnili na kritičen odziv slovenske politike na začetku meseca na predlog za spremembo zaščitnega zakona Slovencev v Italiji, ki ga je v postopek v poslanski zbornici vložil italijanski poslanec Roberto Novelli in med drugim predvideva popis prebivalstva, v katerem bi morali prebivalci Furlanije - Julijske krajine povedati, kateri jezikovni skupnosti pripadajo.

Šarec je glede položaja manjšin povedal, da se "težave pojavijo vedno, ko vmes poseže politika in se dajejo izjave v ozkem političnem interesu, v škodo vsakdanu, ki ga živita manjšinski skupnosti na obeh straneh meje".

Sorodna novica Šarec se mudi v Vatikanu

Ansa je tu navedla, da se je Šarec na Novellijev predlog pred dnevi ostro odzval tudi na Twitterju in takšna ter podobna dejanja, kot so npr. izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na februarski slovesnosti pri Bazovici ter njegova poznejša opravičila, označil za neevropska in nemiroljubna ter kot "nož v srce Slovenije". "Nujne so jasne izjave in pomembno je vzpostaviti skupno priznanje zgodovinskih dejstev," je za Anso ob tem dejal slovenski premier.

Evropska vprašanja

Šarec se je v pogovoru dotaknil tudi evropskih vprašanj. Kljub še vedno nizki volilni udeležbi v Sloveniji je izrazil zadovoljstvo z izidi evropskih volitev, na katerih so volivci po Evropi zadržali val populističnih in nacionalističnih sil, za katerega se je zdelo, da bi lahko ogrozil evropski projekt.

Pripomnil je, da je zdaj "treba Evropo voditi v pravo smer", a se pri tem zavedati, da imata severna in sredozemska Evropa "drugačni duši". Ključno težavo Šarec vidi v tem, da "EU napreduje prepočasi, ne samo, ko gre za pogajanja o naslednjem vodstvu Evropske komisije, ampak tudi v odnosu do držav Zahodnega Balkana". "Ne obetam si skupnega vstopa teh držav v EU ali pa, da se bo to zgodilo z danes na jutri, a bistveno je, da se pošlje jasen in močan signal, npr. Severni Makedoniji, glede njene poti v Unijo," je zatrdil.