Udeležence državne proslave je nagovoril premier Marjan Šarec. Foto: BoBo

Če pred 100 leti ne bi bilo zavednih Slovencev, ki so zagovarjali interese naroda, potem danes sploh ne bi imeli velike obletnice priključitve Prekmurja, je na proslavi v Beltincih povedal predsednik vlade Marjan Šarec.

Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije. Bodi za vekomaj del naše Slovenije. Naj te nikoli več ne zagrne temna noč, naj ti vedno sije sonce.

Predsednik vlade Marjan Šarec

Šarec je kot slavnostni govornik spomnil na Pariško mirovno konferenco, ki je omogočila, da so se prekmurski Slovenci vrnili pod matično domovino.

Spomnil je na trud tedanjih narodnih buditeljev in domoljubov, ki so za ta cilj trdo delali, med drugim Matija Slavič, Jožef Klekl, Franc Kovačič, Jožef Godina. "Napak bi bilo misliti, da je bila konferenca Slovencem naklonjena," je poudaril. "Če ne bi bilo zavednih Slovencev, bi bilo marsikaj drugače. Morda ne bi bili tukaj in praznovali. To so bili ljudje, ki jih lahko damo ob bok Rudolfu Maistru in Franju Malgaju ter njunim soborcem."

Priključitev pa še ne pomeni konec težav Prekmurcev, težav se je v zadnjih 100 letih nanje zgrnilo še in še, je povedal predsednik slovenske vlade. Leta 1941 se je začelo še eno težko obdobje, nova morija, ki je bila še hujša od prejšnje in je od Prekmurcev terjala krvni davek, žalost in strah. Nato je prišla svoboda, ki spet ni bila "zlata za vse", je nadaljeval. Še posebej ostro je zarezal konflikt z Informbirojem, ki je tesno zaprl mejo z Madžarsko. Številni sorodniki so ostali odrezani, niso se mogli obiskovati. "Temna noč se je spustila na oba naroda."

"Šele leta 1989 so se začele spremembe, ki so Slovencem omogočile živeti v lastni državi in Prekmurju dale okno v svet. Ne smemo zavreči zgodovine in reči, da je bilo prej vse slabo, to bi bilo napačno in nepošteno. Je pa neizpodbitno, da imamo šele zdaj, v lastni državi, možnost ustvarjati zgodovino po lastnih željah in hotenjih."

Na novodprti spomenik ob 100. obletnici priključitve. Foto: BoBo

Po njegovem prepričanju se gospodarske razmere v Prekmurju izboljšujejo, razvija se predvsem turizem, naštel pa je tudi nekaj ukrepov vlade pri tem. Lani je na javnih razpisih 68 pomurskih podjetij dobilo več kot osem milijonov evrov, 16 milijonov je bilo zagotovljenih za dva projekta na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, dogovor za razvoj regij za Pomurje trenutno vključuje 18 projektov, vrednih slabih 53 milijonov evrov. Vlada podpira turistične projekte, t. i. zakon o Pomurju je prinesel 33 milijonov, podprte naložbe so podjetjem omogočile tehnološke posodobitve, v Pomurju je nastalo več kot 900 novih delovnih mest, je naštel Šarec.

"Prekmurje in Slovenija pripadata evropskemu prostoru, kjer narodi sobivajo in soustvarjajo pot gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja, temelječega na spoštovanju različnosti in iskanju skupnih točk. Evropska ideja je lepa in po temnih obdobjih zgodovine edina, ki lahko prepreči ponovno gledanje drug drugega skozi daljnoglede in puškine cevi," je pozval.

Prekmurju je zaželel, naj za vekomaj ostane del domovine, naj ga nikoli več ne zagrne temna noč in naj mu za vedno sije sonce. "Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije," je zaželel.

Prekmurje je dalo precej velikih Slovencev, ki so pomembno vplivali na usodo naroda, je dejal Šarec, med njimi pa je omenil prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana. Foto: BoBo

Ob klicih k ljubezni do domovine je še poudaril, da v Prekmurju živijo Madžari, Hrvati, Romi, nekoč tudi Nemci in Judje. Vsak ima pravico imeti rad svojo domovino, je dejal Šarec.

"Domoljub časti svojo domovino, se vsak dan vpraša, ali je prva in edina v njegovem srcu, in niti ne pomisli, da bi kadarkoli opustil en sam delček te ljubezni. Hkrati pa ostro zavrača vsako nespoštovanje pripadnikov drugih narodov in se zaveda, da tudi drugi ljubijo svojo domovino na svoj način. Hkrati tudi ve, da vse vere vodijo k enemu bogu, vsaka na svoj način in vsaka v svojem bistvu lepa in bogata. Vse, kar se dogaja slabega v imenu vere in domoljubja, je zgolj zloraba teh dveh, za iskrene ljudi, svetih pojmov. Prekmurje je stičišče različnosti in naj nikoli več ne bo podvrženo propadu temeljnih človeških vrednot."

Režiser proslave je Primož Ekart, scenarist pa Dušan Šarotar. Predstavljata zgodbo o Prekmurju 21. stoletja in hkrati zgodbo o povezanosti, ker je bilo Prekmurje od nekdaj izrazito večetnična, večverska, večjezična in večkulturna pokrajina. V umetniškem programu bo nastopilo več izvajalcev, med drugimi Vlado Kreslin in Policijski orkester.

Sobotni dnevnikov izbor

Slovesna maša

Slovesna sveta maša v Beltincih, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je potekala v znamenju pozivov k sožitju. Poleg katoliških so bili na njej tudi predstavniki drugih krščanskih cerkva in države, zbrane je nagovoril tudi predsednik Borut Pahor.

Pahor je med drugim dejal, da okrogla in imenitna obletnica vzbuja v nas močna čustva ponosa in radosti in nas zlasti letos nagovarja k premisleku o preteklosti in prihodnosti prekmurskega in slovenskega naroda, pri čemer lahko takoj vidimo osrednji in odločilni trenutek narodovega razvoja, ustanovitev lastne države, ki je osmislila zgodovinske mejnike v našem vsestranskem narodnem zorenju, med njimi priključitev Prekmurja k matičnemu narodu.

"Čudovito je, da je suverena Slovenija del EU-ja, naš iskreni interes pa, da uspeva in se krepi, saj omogoča sožitje narodov, kar daje novo perspektivo krepitvi narodne identitete, recimo madžarske pri nas ali slovenske v Porabju," je povedal Pahor in dodal, da se je za sožitje zavzemal tudi prekmurski narodni buditelj Jožef Klekl.

Kardinal Franc Rode je v nagovoru poudaril, da je priključitev Prekmurja uspela po zaslugi slovenskih duhovnikov, dejstvo, da več kot četrt stoletja živimo v samostojni državi, pa nam po njegovih besedah narekuje dolžnost, da vzpostavimo pravi odnos do te države, odnos odgovornosti in spoštovanja do najvišjih državnih institucij, premagovanje sebičnih interesov skupine ali stranke, zrel državniški čut.

"V novem državnem okviru naj se zjasni naša narodna zavest: osvobojena temne preteklosti naj bo sproščena in vesela, brez agresivnosti in nastopaštva, umirjena in trdna v sebi ter v iskreni simpatiji do drugih narodov," je še povedal Rode.

O pomenu jezika in kulture ter bogastvu sožitja v Prekmurju, ki je lahko vzor za Slovenijo in sosednje države, je spregovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo. Uvod v molitev Oče naš je imel sarajevski kardinal Vinko Puljić, pozdrav miru pa nadškof Alojzij Cvikl. Slovesnosti se je udeležil tudi apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich, iz tujine so prišli škofje iz Železnega v Avstriji ter Varaždina in Zagreba na Hrvaškem.

V Beltincih slovesno ob prazniku

Soboški škof Peter Štumpf je v pridigi dan označil kot enega od mejnikov v zgodovini slovenskega naroda, "ko se njegov del v Prekmurju skupaj z vsemi Slovenci doma, v zamejstvu, v tujini ter z vsemi, ki so prijatelji prekmurskih Slovencev, Bogu zahvaljuje za možnost slovenskega bivanja, mišljenja, verovanja in ustvarjanja v domovini Sloveniji".

Pot duhovnika Matije Slaviča in njegovega sodelavca Franca Kovačiča na Pariško mirovno konferenco je Štumpf primerjal s potjo Mojzesa v Egipt pred faraona.

"Mojzes je na egiptovski dvor stopil samo s palico in jecljavo besedo, Slavič pa z neomajno voljo, da za prekmurske Slovence stori vse, kar je v njegovi moči. Oba, Slavič in Kovačič, praznih rok, brez zlata za podkupnino ali pa odkupnino, pa vendar prepričljiva zagovornika pravice po svobodi. Na koncu je bil izid za Mojzesa in Slaviča naravnost čudežen. Mojzesu je uspelo izpeljati njegovo ljudstvo iz egiptovskega suženjstva v svobodo v obljubljeni deželi; Slaviču pa uspe združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, v svobodi vseh, ki spoštujejo in ljubijo Slovenijo," je povedal Štumpf.

V tej veri so tudi drugi prekmurski in prleški katoliški duhovniki s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom, je nadaljeval Štumpf. Ob tem je opozoril, da je razdeljenost največja tragika, ki se lahko zgodi kakšnemu narodu.

"Če bi razdeljenost postala strategija voditeljev za pridobitev moči nad ljudstvom, potem bi to pomenilo bližnji konec krivičnih voditeljev, pa tudi zaton naroda," je opozoril škof. Kot primer, da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, je navedel božja služabnika, nekdanjega polanskega župnika in mučenca Danijela Halasa ter nekdanjega odranskega župnika Alojzija Kozarja, ki so ju hoteli "uničiti tisti, ki niso obrodili dobrih sadov".

Kakšno bo življenje ob Muri v prihodnjih desetletjih?

"Tako kot Slovenci obžalujemo, zakaj Porabje ni del Slovenije," je nadaljeval Štumpf, "tudi Madžari ali Hrvati obžalujete, zakaj nekateri deli Prekmurja niso del Madžarske ali Hrvaške," a s papežem Frančiškom se moramo po njegovih besedah vprašati, kje smo in kaj bi radi naredili - tukaj in sedaj.

"Ne moremo ostati samo pri svojih narodnih izgubah in bolečinah, ampak moramo skupaj iskati načine, kako sedaj graditi in utrjevati zlate mostove prijateljstva in sožitja, da bomo preprosto ugotovili: tako je vsem lepo. Tako lepo, da si Slovenci sebe ne bomo znali prestavljati brez Madžarov, Hrvatov, Nemcev in Romov; pa tudi Madžari, Hrvati, Nemci in Romi, da si ne boste znali sebe predstavljati brez Slovencev," je še poudaril soboški škof.

V večstoletni zgodovini Marijinega svetišča v Turnišču je tamkajšnja sveta podoba Marije pod Logom prvič zapustila prebivališče in priromala v Beltince. Njeno podobo so izročili škofom škofij, ki so ohranjale katoliško vero med prekmurskimi Slovenci: györskemu, zagrebškemu, sombotelskemu in mariborskemu.

Pred bogoslužjem v Beltincih se je Pahor udeležil tudi osrednje prireditve občine Črenšovci v počastitev današnjega praznika, kjer je tradicionalno položil venec pred spomenikom Jožefa Klekla.

Dan odprtih vrat v predsedniški palači na temo Prekmurja. Foto: Bor Slana/STA

Predsedniška palača odprla vrata

Predsedniška palača je svoja vrata za obiskovalce odprla tudi danes, ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Zbrane, med njimi Prekmurce, je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril pomen združitve Prekmurja z matico, se zahvalil najzaslužnejšim za to ter dejal, da danes slavi vsa Slovenija.

Pahor je v svojem nagovoru zbranim izrazil občudovanje do prekmurskih Slovencev, ki so pred 100 leti v zelo zapletenih domačih in mednarodnih okoliščinah narodnostno dozoreli, da so se ob svojih voditeljih ‒ Matiju Slaviču, Jožefu Kleklu in Ivanu Jeriču ‒ znali odločiti za Slovenijo in za združitev s slovenskim narodom. To je v naši zgodovini predstavljalo izjemno prelomnico, ki je pozneje omogočila, da smo Slovenci leta 1991 ne samo živeli v isti državi, ampak tudi v samostojni državi, je dejal Pahor.

Po njegovih navedbah so se omenjeni katoliški duhovniki zavedali, da gre na mirovni konferenci v Parizu za vse ali nič. Želeli so izkazati voljo ljudstva, ne le voljo intelektualcev in duhovniške elite, da živijo skupaj z drugimi Slovenci, in to jim je uspelo.

"Naša naloga je, da državo razvijamo in omogočimo našim otrokom in njihovim otrokom, da uživajo mir, varnost in blaginjo, tudi v evropskem prostoru, kjer bo za vse dovolj prostora, ne glede na različna razmišljanja," je še sporočil predsednik republike.

Dan v Prekmurju

100 let od priključitve Prekmurja