Urad RS za preprečevanje pranja denarja po zdajšnji ureditvi nima pooblastil za spremljanje transakcij. Zakon namreč bankam, hranilnicam, igralnicam, notarjem in odvetnikom nalaga, da sami sporočajo sumljive transakcije, takšno informacijo pa nato urad prenese na Banko Slovenije ali kateri preiskovalni organ, je pojasnil poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Tako ima urad po njegovih besedah zgolj administrativno vlogo.

V stranki so zato v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, v kateri se poleg pridobitve preiskovalnih pooblastil urada širi tudi krog pobudnikov uradu, da začne zbirati in analizirati podatke.

Če bodo obstajali sumi pranja denarja ali financiranja terorizma, bo urad po predlogu novele izdal nalog za preiskavo. V njej bo med drugim navedel okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum, navedeno bo tudi, kaj naj se razišče in pri kom. Preiskavo bo opravil inšpektor, lahko bo celostna ali delna, je še pojasnil Šircelj.

S preiskovalnimi pooblastili urada bi se število sumljivih transakcij, ki sicer narašča, po mnenju SDS-a zmanjšalo, vedno več transakcij pa bo zakonitih. Za tiste, ki bodo opravljali takšne transakcije in zakon kršili, novela predvideva globe. Urad bi moral enkrat letno o svojem delu poročati parlamentu.