Ministrica za kulturo Majda Širca je v spletni klepetalnici MMC-ja odgovorila na nekatera odprta vprašanja pred referendumom o novem RTV-zakonu, ki bo v nedeljo. Nov zakon je po njenih besedah potreben, ker je v zdaj veljavnem "t. i. Grimsovem zakonu preveč spornih rešitev, ki ne sledijo razvoju, depolitizaciji javne RTVS in ne urejajo številnih modernizacij in načel, ki jih priporoča tako EU kot življenje samo."

"Manj bo politično imenovanih ljudi"
Prepričana je, da bo z novim zakonom odpravljena politična prevlada, saj bo v novem svetu zavoda pol manj politično imenovanih članov in članic, politične stranke ne bodo več imenovale svojih predstavnikov v organe upravljanja, vlada bo v nadzorni svet imenovala zgolj enega predstavnika, podvoji pa se bo predvem prisotnost civilne družbe, zatrjuje.

K avtonomiji javnega zavoda bo prispevalo tudi dejstvo, poudarja, da bo višina RTV-prispevka usklajevana z rastjo cen življenjskih potrebščin, saj RTVS "ne bo več treba moledovati pri vladi, da spremeni višino prispevka. Zaradi tega je v preteklosti prihajalo do nedopustnega trgovanja oblasti z javnim zavodom."

Zakon so po njenih besedah podprli tudi nekateri tuji strokovnjaki, ki jih je za mnenje prosil Mirovni inštitut. Zanikala je navedbe Združenja novinarjev in publicistov, da na ministrstvu niso objavili celotnih odgovorov teh strokovnjakov, in izpostavila, da strokovnjaki "ugotavljajo, da je zakon, ki gre na referendum boljši od tistega, ki je sedaj v veljavi."

Upa, da bo 2013 že poseben športni program
Po zdajšnejm zakonu namreč ni mogoče zastonj predvajati posebnih tematskih programov, kot bi na primer lahko bil posebni športni program, ki bi še posebej zaživel med evropskim košarkarskim prvenstvom. "Si predstavljate, da bi plačevali športni kanal na RTVS, potem ko že plačujemo prispevek?" Šele novi zakon te programe vrača v javni interes, je dodala.

Tudi sicer novi zakon natančneje opredeljuje, kaj so zaveze javnega zavoda, je prepričana. Tako ne nalaga novih uredništev ali posebnih programov za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije, temveč "le definira normalno zagotavljanje javne službe, ki sega v vse pore našega življenja in tudi v zagotavljanje informiranja tistih društev, ki so v t. i. manjšinah oziroma so specifične zaradi svojega zgodovinske in druge umeščenosti. Da kot plačevalci RTV-prispevka v programu tudi sami prepoznajo svoje interese."