Za nakup boeinga se dogovarjajo Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Italija, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, ZDA in Slovenija, računajo pa še na Norveško. Foto: Nato
Za nakup boeinga se dogovarjajo Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Italija, Latvija, Litva, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, ZDA in Slovenija, računajo pa še na Norveško. Foto: Nato
Karl Erjavec
So se ministri Nata o nakupu letal pogovarjali tudi na srečanju v Portorožu? Foto: RTV SLO
Nakup vojaških letal

Po besedah obrambnega ministra Karla Erjavca bo slovenska soudeležba pri nakupu znašala med 14 in 19 milijoni dolarjev. Tri letala so sicer že kupljena, v Natu pa razmišljajo o še enem. Po besedah ministra Erjavca, bo morala Slovenija za ure letenja plačati posebej.

Radio Slovenija je sicer poročal, da ne gre za klasični nakup letal, ampak za zakup ur v strateških transportnih silah Nata. Slovenija naj bi napovedala zakup 60 ur letenja. Za primerjavo: ZDA naj bi zakupile tisoč ur, Švedska 550, Nizozemska 500, Italija 300 in Danska 200 ur. Z urami bo mogoče tudi trgovati.

Pred nakupom še ovire
Ni še jasno, kdo bo lastnik letal, niti kje bodo registrirana. Prvo oviro predstavlja Francija, ki je nasprotovala temu, da bi bil lastnik letal zavezništvo, zato bo najverjetneje lastništvo vrokah konzorcija držav. Težavo predstavljajo tudi nacionalne zakonodaje oz. zakoni, ki urejajo pogodbeni nakup ter še 20-odstotni stroški za usposabljanje pilotov in vzdrževanje.

Kako se koristijo ure?
Zakupljene ure se porazporedijo skozi vse leto. Nakup se potem odraža v nakupu določenega števila leta, vsaka država pa sme v življenjskem obdobju letala izkoriščati to število. Ameriških 1.000 ur predstavlja po standardih Nata ciklus enega letala letno. Tisoč ur je torej enako enemu letalu.

Pobuda za skupni nakup letal je po besedah ministra Erjavca britanska, Boeing pa naj bi letala začel dobavljati leta 2007. Več podatkov o transportnem letalu pa lahko preberete na tej povezavi.

Nakup vojaških letal