"Slovenije in njenih politikov ne zanima režim plovbe niti ribarjenje v Jadranskem morju. Njihov cilj je zagotoviti si suverenost nad delom severnega Jadrana, pod dnom katerega so ogromne količine nafte in plina. Slovenija bi si tako z nadzorom nad levim delom obale Piranskega zaliva zagotovila možnost izkoriščanja bogastev, ki so pod kamnolomom," je za Slobodno Dalmacijo dejal upokojeni častnik hrvaške vojske Nediljko Pušić.

Pušić skrbno pregledal zemljevide, navtične in topografske karte
Svoje trditve upokojeni vojak utemeljuje z dokumenti svetovnih institucij in strokovnjakov, ki jih ima v lasti. Pušić je začel slovensko željo po Piranskem zalivu raziskovati že januarja lani. Preučeval je stare zemljevide in navtične karte, odgovor pa je našel v ameriških topografskih kartah, na katerih so bili označeni kamnolomi, ki so le na levi, hrvaški mediji ji pravijo hrvaški, obali Piranskega zaliva.

Domnevne zaloge zadnjič popisali leta 2000
"Takrat mi je postalo jasno, da moramo odgovore na vprašanja o meji v Piranskem zalivu iskati v zemlji pod morjem, torej v geologiji severnega Jadrana," opozarja Pukšić, ki je v poročilu geološkega urada ameriške vlade odkril natančne ocene količine nafte, plina in utekočinjenega plina v severnem Jadranu. Ocene iz leta 2000 kažejo, da naj bi bilo na zahodni obali Istre, torej v zahodni in južni Istri, milijone litrov še neodkrite nafte in milijarde kubičnih metrov plina, polovica teh količin nafte in plina pa naj bi bila v akvatoriju Umaga in Savudrije, trdi Pušić, torej "dimniku, ki ga Slovenci želijo" zaradi svobodne plovbe, končujejo na Indexu.

Do podatkov naj bi se dokopal tudi Rupel
Pušić trdi še, da je do podatkov o nahajališčih prišel tudi Dimitrij Rupel. Ter, da naj bi Slovenija že naročila dve ploščadi za izkoriščanje morskega dna, ki naj bi čakali, da država dobi suverenost nad dimnikom, nato pa bi ju namestili. Medtem naj bi potekale priprave na gradnjo plinovoda Savudrija-Koper.