Poudarili so tudi pomembnost prihajajočih evropskih volitev.

Medregijski sindikalni svet sestavljajo trije italijanski regijski sindikati in dva slovenska, to sta Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov 90. Svet bo 18. julija praznoval 30 let delovanja in ob tej priložnosti bodo vladama obeh držav predložili skupen dokument o težavah obmejnih delavcev s predlogi za rešitve, je povedal njegov predsednik Robert Treu.

Ob bližajoči 20. obletnici vstopa Slovenije v EU je Treu spomnil, da so imeli tedaj velika pričakovanja, da se bodo stvari za obmejne delavce izboljšale, nato pa je prišel covid-19 in zdaj še migrantska kriza, zaradi katere se na mejah znova uveljavlja nadzor.

Učinkovitost slednjega se mi zdi vprašljiva. "Na manjših prehodih nadzora sploh ni, na večjih pa je, tako se zdi, sporadičen, kar ne onemogoča prehoda migrantom in teroristom, obenem pa prebivalcem otežuje življenje. Gre za kršitev enega od temeljnih načel EU-ja, prostega prehoda blaga in storitev," je opozoril Treu.

Slovencem, ki delajo v Italiji, še vedno ni priznana pravica do univerzalnega družinskega dodatka, saj ga Italijani ne izplačujejo delavcem brez stalnega prebivališča v državi. Kot ena od rešitev se po Treuovih besedah ponuja vzpostavitev posebnega obmejnega območja, kjer bi bile delavcem obeh držav priznane iste pravice ne glede na državo bivanja.

Predlagal je tudi vzpostavitev povezave med državnimi institucijami socialnega in pokojninskega zavarovanja, denimo Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter italijanskim pokojninskim zavodom. S tem bi morda odpravili eno od perečih težav, to je dolgotrajno čakanje slovenskih delavcev na izplačilo italijanskih pokojnin, ki lahko traja tudi po dve leti.

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Damjan Volf je dejal, da so na področju čezmejnega dela še vedno birokratske ovire in enakopravnost za vse še ni dosežena. V Italijo dnevno odhaja okoli 5000 Slovencev, večinoma na nižje plačana delovna mesta, kot to velja v nasprotni smeri, je dejal. Kljub temu je razlog za čezmejno delo predvsem finančni, saj kar tri četrtine Slovencev ne zasluži povprečne slovenske plače.

Michele Berti iz konfederacije sindikatov UIL je dejal, da je izkušnja obmejnih delavcev tista, ki po kateri se meri uspešnost delovne mobilnosti in glede na dosedanje izkušnje državi še nista prišli prav daleč.

Pred evropskimi volitvami so predstavniki sindikatov še opozorili, da si v prihodnosti želijo močne, avtonomne in povezane Evropske unije, ki bo na zunaj delovala kot vodilni akter v regiji, na znotraj pa zagotavljala kakovostno in dostojno življenje svojim prebivalcem.