Pristojnost določanja razpisov referendumov in datumov volitev je v Sloveniji v pristojnosti zakonodajne oblasti oziroma predsednika republike. Vendar bodo tokrat, kot kaže, letos že drugič o tem odločali varuhi ustave.

Ustavni sodniki so namreč že odločali o primernosti datuma referenduma o arhivskem gradivu. Tokrat pa bodo najverjetneje morali dati odgovor, ali so državnozborske volitve sredi počitnic legitimne ali ne.

Nekatere neparlamentarne stranke so namreč že napovedale, da bodo zahtevale ustavno presojo odloka o razpisu predčasnih volitev, če bodo te v času, ko je velik del volilnega telesa na poletnem dopustu. Po njihovem mnenju bi bile lahko takšne volitve precej dvomljive glede legitimnosti.

Solidarnost: Predsednik naj zavlačuje z razpustitvijo DZ-ja
Med najdejavnejšimi v prizadevanjih za preprečitev julijskih volitev so v stranki Solidarnost, kjer so poleg napovedovanja ustavne pritožbe poslance še pozvali, naj s spremembo ustave določijo, da volitve v juliju in avgustu niso mogoče. DZ pa naj razmisli tudi o ustavni obtožbi zoper predsednika republike, če bo volitve razpisal v času dopustov.

V Solidarnosti so prišli na dan tudi s precej nenavadnim predlogom, zaupali so ga tudi predsedniku Pahorju, da bi lahko zavlačeval z razpustom parlamenta, zato da prepreči razpis volitev julija ali avgusta.

V ustavi namreč ni izrecno določen rok, v katerem mora predsednik države razpustiti parlament, potem ko ugotovi, da ni nobenega predloga za novega mandatarja oz. da nihče od kandidatov ni bil potrjen.

Pahor: Nimam možnosti presoje
Predsednik Pahor je v sredo zavrnil kakršno koli zavlačevanje pri razpustitvi parlamenta. "Pri razpustitvi parlamenta in razpisu volitev nimam možnosti proste presoje. Vezan sem na ustavne, zakonske in poslovniške roke. Predsednik mora nemudoma razpustiti parlament, ko ugotovi, da ni mandatarja. Ne morem samovoljno zavlačevati parlamenta," je povedal Pahor.

Pahor je še povedal, da je presodil, da je med slabimi izbirami najbolje, da gremo na predčasne volitve, ki bodo 13. julija. Sicer pa to, da volitve padejo v poletni čas, po njegovem mnenju ni le na "njegovih ramenih", temveč tudi vlade, ki je odstopila, zaradi česar so potrebne predčasne volitve.

Če bi namreč Bratuškova in njena vlada preudarno vztrajali skupaj vsaj še dva meseca, bi bile predčasne brez zapletov na sporedu septembra.

Kar se tiče nižje udeležbe na volitvah, sploh če bo podobno nizka kot na evropskih volitvah, pa je Pahor povedal, da imajo ljudje pravico voliti in da je pomembno le, da jim država te pravice ne onemogoči. Ljudstvo pa ima pravico, da se odloči, ali bo šlo na volitve ali pa bodo to pravico odločanja prepustili drugim.

Grožnje z ustavno obtožbo zaradi zavlačevanja
Nekatere parlamentarne stranke naj bi neuradno na pogovorih Pahorju omenile, da bi bile v primeru zavlačevanja razpusta parlamenta pripravljene vložiti ustavno obtožbo proti njemu. Pri tem pa bi bile lahko tudi uspešne.

Ali bi bile res pripravljene vložiti ustavno obtožbo proti predsedniku v primeru zavlačevanja z volitvami, smo povprašali tudi parlamentarne stranke.

Pičli odgovori strank
"V stranki DeSUS menimo, da mora Slovenija čim prej dobiti vlado s polnimi pooblastili. Zato je pričakovati, da bodo državnozborske volitve v juliju. Stranka DeSUS sicer ne bi imela težav tudi z volitvami v jeseni," pravijo v upokojenski stranki.

Ustavna obtožba zoper predsednika države po njihovem mnenju nima nobenega smisla. "Edina posledica ustavne obtožbe bi bila, da bi se politika zopet ukvarjala samo s seboj, in ne z reševanjem krize v naši državi. Zato v stranki DeSUS ustavne obtožbe zoper predsednika države ne bi podprli," dodajajo.

V PS-ju pravijo, da bi o tem moral odločiti Izvršni odbor ali svet stranke. "Prepričan pa sem, da si predsednik RS ne bi dovolil sprejemati sklepov in odločitev, ki bi evidentno kršili ustavo," je dejal vodja poslancev PS-a Jožef Kavtičnik. V SD-ju, torej stranki, ki jo je nekoč vodil Pahor, pa seveda tega ne bi storili.

Ali Pahor res ne sme zavlačevati?
Ali je ideja Solidarnosti o zavlačevanju predsednika republike pri razpustu parlamenta, popolnoma utopična ali pa ima vseeno nekoliko smisla, pa imajo različna mnenja tudi nekateri pravni strokovnjaki.

"Ustava določa, da če ni izvoljen noben kandidat za mandatarja, predsednik republike takoj razpusti državni zbor," pravi Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete in dodaja, da če bi mu ustava omogočala, da lahko počaka z razpustitvijo tedne ali celo mesece, bi bilo to zapisano v ustavi.

"Če bi sprejeli razlago, da kljub temu da to ne piše v ustavi, lahko predsednik z razpustitvijo čaka, se pojavi vprašanje, kako dolgo lahko čaka: tedne, mesece, leta?" pravi Toplak.

Če bi odlašal z razpustom, bi ustavno sodišče po njegovem mnenju lahko odločilo, da gre za kršitev ustave.

"Ne upam pa trditi, da bi ustavno sodišče zagotovo tako odločilo, ker je doslej ustavno sodišče že večkrat presenetilo s svojimi odločitvami," še meni Toplak.

Predsednik ima nekaj manevrskega prostora
"Znano je, da ima predsednik republike nekaj manevrskega prostora v zvezi z razpustom državnega zbora. Nisem privrženec tistih stališč, ki vidijo v vsaki potezi predsednika republike razlog za ustavno pritožbo, seveda pa bi moralo biti neobičajno hitenje ali neobičajno podaljševanje roka razumno utemeljeno," pravi Ciril Ribičič s katedre za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete.

Dosedanje Pahorjevo ravnanje po njegovem mnenju ne kaže na to, da bi lahko kakor koli zavlačeval, prej nasprotno, saj je pomembno skrajšal rok, ki je namenjen njegovemu iskanju mandatarja.

„Edini prepričljiv razlog za upravičeno odlaganje volitev, tudi s tem, da bi prišlo do razpusta nekaj pozneje, bi bil, če bi zaradi dejavnosti poslancev državnega zbora prišlo do zamika volitev, tako da bi bil rok volitev že globoko v parlamentarnih počitnicah in bi celo pomemben del kampanje potekal v dopustniškem obdobju,“ še meni Ribičič.

Pahor je po posvetu z uglednimi slovenskimi pravniki odločen, da bo volitve razpisal sredi julija. Vsi morebitni zapleti, denimo glasovanje o novem mandatarju, za kar zbira podpise "neuvrščeni" poslanec Ivan Vogrin, ali ustavna presoja ustreznosti volitev, bi lahko datum volitev zavlekla še bolj v vrhunec poletnih počitnic. Ustava namreč določa, da morajo biti volitve najmanj 40 in največ 60 dni po razpustu parlamenta.

Precedensi ustavnega sodišča
Ustavni pravnik Andraž Teršek z Univerze na Primorskem je v svojem komentarju za Poglede opozoril, da obstajajo ustavnosodni precedensi o tem, da predvolilne dejavnosti in volilno dogajanje ne sodijo v počitniški čas.

"Ustavno sodišče je trikrat odločilo, da volilne kampanje in volitve ne smejo biti v času poletnih počitnic, predvsem ne avgusta. Dokler ustavno sodišče svojega načelnega stališča ne spremeni, do tedaj ne sme biti ne predvolilne kampanje ne volitev v času poletnih počitnic, zlasti ne avgusta. Dokler ustavno sodišče tega stališča ne spremeni, volitev tudi v septembru ne more biti," je zapisal Teršek.

Po njegovem mnenju se lahko preveri stališče ustavnega sodišča o tem, ali so nastopile posebne okoliščine, ki dovoljujejo vdor vsaj določenega dela volilnih dejavnosti med poletne počitnice. Če ustavno sodišče tega ne prepove, bi bile lahko volitve 13. julija.

"Če volitev ne bo 13. julija, ustavnosodni precedensi pa ostanejo nespremenjeni, potem kampanja in volitve ne smejo biti niti avgusta. Če jih ne bo ne julija in ne avgusta, ker ustavno sodišče ne bi spremenilo svojih precedensov, je povsem razumljivo, da jih ne more biti niti še septembra. Če bi ustavno sodišče dovolilo, da se lahko volilne dejavnosti začnejo že ob koncu avgusta (malo verjetno), bi bile lahko volitve konec septembra," dodaja.

Volilne dejavnosti, ki jih ni mogoče začeti pred začetkom poletnih počitnic, pa bi, kot razmišlja Teršek, predsednik republike nato razpisal za konec poletnih počitnic.

"Predsedniku, ki bi tako deloval, nihče ne bi mogel očitati, da je zlorabil svoje pristojnosti in kršil ustavni red. Navsezadnje pa tudi o tem vprašanju odloča ustavno sodišče. To isto ustavno sodišče, na čigar precedense se sklicuje predsednik, ko se odloča," je še v svojem komentarju glede razlage ustave pri predčasnih volitvah opozoril Teršek.