Policiji naj bi obstoj kaznivega dejanja uspelo dokazati v približno 80 odstotkih vseh prijavljenih primerov. Če sum potrdi, poda kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, če ne, pa tožilca obvesti s poročilom, v katerem so navedena vsa dejstva. V takšnih primerih se mora tožilec sam odločiti, ali bo zahteval dopolnitve ali bo dodatne informacije pridobil sam.

Najpogostejše žrtve stare med osem in 12 let
Spolna zloraba je opredeljena kot kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Največkrat so sicer žrtve spolnih zlorab otroci, stari med osem in 12 let. "Spolna zloraba vključuje različne oblike spolnih aktivnostih, ki se navadno razvijajo od manj intimnih, nekontaktnih, do kontaktnih spolnih dejanj. Storilec si pogosto postopno pridobiva zaupanje otroka, kar mu omogoča lažje izvajanje kaznivega dejanja, pri tem pa uporablja prevare, podkupnine, grožnje pa tudi fizično silo. Spolne zlorabe otrok se dogajajo v različnih družbenih okoljih in niso odvisne od ekonomskega ali socialnega statusa, etnične ali verske pripadnosti žrtev oz. storilcev," pojasnjujejo na policiji.

Polovica zlorabljenih od sorodnikov
O sumu kaznivega dejanja spolne zlorabe sicer pogosto policijo obvestijo centri za socialno delo ali druge institucije (zdravstveni, šolski zavodi). Včasih prijavo podajo tudi starši oz. eden izmed njih, bližnji sorodniki ali posamezniki, ki niso v neposredni povezavi z otroki.

Kot poroča policija, "v več kot 80 odstotkih primerov otroci poznajo storilce kaznivih dejanj". "Približno polovica teh je z otroki v sorodu, od tega gre v skoraj 50 odstotkih za enega izmed staršev, nekaj pa je sorodnikov in družinskih prijateljev ali sosedov. V preostalih 20 odstotkih pa storilci otroke pozneje spoznajo, morda si celo aktivno prizadevajo urediti dostop do otroka, da bi lažje izvedli kaznivo dejanje."

O spolnih zlorabah otroci redko lažejo
Materialni dokazi spolnih zlorab so navadno redki. "Zelo težko je najti sledove takih dejanj, redke pa so tudi priče, ki so zlorabo videle. Policija se mora zato največkrat opreti prav na izjavo otroka, ki pa jo lahko potrdi posredno ali neposredno, saj je mogoče iz izjave otroka razbrati, ali govori o stvareh, ki so se mu res zgodile, ali pa govori naučeno zgodbo. O spolnih zlorabah otroci le redko lažejo. Večja verjetnost je, da bodo o njej molčali, bodisi zato, ker se bojijo posledic, ali pa zato, ker so storilcu naklonjeni, saj jih je ta prepričal, da jim s svojimi dejanji izkazuje ljubezen."

Posledice zlorabe niso vedno "ozdravljive"
Posledice spolne zlorabe so za otroke lahko zelo hude, okrevanje je dolgotrajno in ni vedno uspešno. "Ravno zato je zgodnje zaznavanje tovrstnih zlorab ključnega pomena," še opozarja policija.