Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Ivan Svetlik, začenja vseslovensko turnejo javnih razprav o pokojninski reformi z javno tribuno na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Novi zakon je že v prvem branju državnega zbora, zato je še čas, da se z razpravo "odpilijo grobi robovi", je pojasnil minister.
Reforma ima dva cilja: Prvi je zaustaviti padanje vrednosti pokojnin v odnosu s povprečno plačo, ta je padala že od leta 2000, ko je znašala 85 odstotkov, danes smo na 79,5, gremo pa proti 72 odstotkov vrednosti povprečne plače, je dejal minister. Brez tega vedno več ljudi ne bi imelo pokojnine, ki bi omogočala preživetje in bi preostala sredstva morala država zagotoviti prek socialne podpore.

Drugi cilj reforme je ohraniti prvi, pretočni pokojninski steber kot temelj pokojninskega sistema. Ta temelji na solidarnosti generacij: Aktivna generacija vplačuje sredstva, ki se prerazporejajo med upokojene. Težava pa nastane zaradi demografskih kazalcev, meni Svetlik.
Do leta 2040 razmerje aktivni in upokojenci 1:1
Že zdaj mora namreč proračun zagotavljati četrtino sredstev pokojninske blagajne v znesku milijarda in 340 milijonov evrov letno, iz proračuna pa bo vsako leto treba zagotoviti še dodatnih 300 milijonov evrov. Če bi tako nadaljevali, bi Slovenija sčasoma presegla 60-odstotno zadolženost, ki jo določa Maastrichtska pogodba, saj se demografska slika po ministrovih besedah nedvomno slabša, do leta 2040 pa bi bilo razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci ena proti ena, pokojnine pa ne bi bile vredne tega imena, je prepričan minister.

"Podaljšanje delovne aktivnosti najučinkovitejše"
Ministrstvo zato predlaga podaljšanje dobe delovne aktivnosti do 65. leta tako za moške kot za ženske, pri tem pa poudarja postopnost: Ta meja se bo 65. letu postopoma približevala in ga dosegla šele leta 2020. Uvedena bo tudi možnost predčasne upokojitve z več hkratnimi oblikami dohodka. Posebnost bo 2-odstotni bonus k pokojnini za vsako nadaljnje leto aktivnosti po dopolnjenih 25 letih delovne dobe ter 0,3-odstotni mesečni malus za vsak mesec predčasne upokojitve. Bonus naj bi ljudi vzpodbudil k daljši aktivnosti.

Novi zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2011. Kdor pa bo še pred tem izpolnil pogoje za upokojitev, bo lahko sam izbiral med starim in novim sistemom, ki med drugim tudi ukinja državne pokojnine. Nadomestil jih bo poseben socialni prejemek z višino najmanj 450 evrov za starejše.

Minister vztraja na 34 letih odmerne dobe
Poseben ukrep predstavlja fiksiranje odmernega odstotka ter ukinitev horizontalne izenačenosti. S tem bodo začetne pokojnine od 10 do 15 odstotkov višje, izničen pa da bo tudi učinek širitve odmerne dobe z 18 na 34 let, kar je glavni očitek sindikatov, trdi minister. Pokojnine se bodo usklajevale z inflacijo in rastjo plač v razmerju 60 proti 40. Prispevke bodo po novem v polnem obsegu plačevale vse oblike dela, novi zakon pa z vključitvijo pokojninskega prispevka v bruto plačo delavca odpravlja odloge plačevanja prispevka za delodajalce, kar je pripeljalo do mnogih primerov neplačanih prispevkov.

Pogačar: Naj bo realno
Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar poudarja, da je vodilo izplačevanje pokojnin na osnovi realnih vplačanih prispevkov. Socialni prispevki brez tega temelja bodo umaknjeni iz pokojninske blagajne.