V 17 letih škofovske službe se je na njegovo pobudo in prizadevanje marsikaj spremenilo tako v Cerkvi na Slovenskem kot v naši družbi, so med drugim zapisali na spletni strani RKC-ja. Znana so njegova prizadevanja, da bi bil božič dela prost dan, da bi po domovih za starejše in v bolnišnicah ter v zaporih imeli možnost duhovne oskrbe. Med njegovo škofovsko službo je leta 1996 Slovenijo prvič obiskal tudi papež Janez Pavel II.

Šuštar se je leta 1920 rodil v vasi Grmada nad Trebnjem. Po maturi na Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in na Teološki fakulteti končal prvi letnik filozofskega študija. Jeseni leta 1941 ga je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman poslal v Rim v znani zavod Germanik, kjer je na bližnji papeški univerzi Gregoriani končal filozofske in teološke študije. 27. oktobra 1946 je bil v Rimu posvečen v duhovnika.

Po dosegu licenciata iz filozofije in doktorata iz teologije je zaradi tuberkuloze po posredovanju prijateljev in dobrotnikov odšel na zdravljenje v Švico. V službo ga je sprejel škof v Churu, ki ga je najprej je postavil za kaplana v znanem letoviškem kraju St. Moritz, kjer je ostal do leta 1977.

Po vrnitvi v domovino je bil 23. februarja 1980 imenovan za ljubljanskega nadškofa in metropolita, 13. aprila 1980 pa je v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja prejel škofovsko posvečenje. Slovensko Cerkev je vodil pod geslom »Božjo voljo spolnjevati«.

Prispevek pri osamosvojitvenem delovanju
V sedemnajstih letih škofovske službe se je na njegovo pobudo in prizadevanje marsikaj spremenilo tako v Cerkvi na Slovenskem kot v naši družbi. Razmere v Sloveniji so bile v letih njegove škofovske službe zahtevne: začel je v času totalitarnega sistema in spremljal počasen prehod v demokracijo. Stalno si je prizadeval, da bi bila Cerkev navzoča tudi v javnem življenju, je zapisano na spletnih straneh RKC-ja.

Na njegovo pobudo je bila junija 1983 v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, ki je februarja 1993 nadaljevala delo v samostojni Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

Znana so njegova prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije, k čemur so veliko prispevala njegova poznanstva v tujini, sporočajo z RKC-ja. Nadškofova državotvorna dejanja so izrednega pomena za nastajanje samostojne države Slovenije in za oblikovanje njene identitete.

Od upokojitve je živel in deloval v ljubljanskem Zavodu svetega Stanislava.

Politiki enotno o Šuštarju
Ob smrti nekdanjega nadškofa Alojzija Šuštarja so si slovenski politiki enotni - vsi namreč menijo, da je bil to velik človek. Premier Janez Janša je prepričan, da je Šuštar pomembno prispeval k uspehu projekta samostojne Slovenije. S tem se strinja tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki poudarja, da je bil nadškof v zahtevnem času človek, "ki je razumel znamenja časa in storil svoje". "Lepo je bilo sodelovati z njim in štejem si v čast, da sva skupaj delala tudi za Slovenijo, posebej v času, ki je bil morebiti usoden za slovensko prihodnost," pravi nekdanji predsednik Milan Kučan. Da smo izgubili velikega človeka, ki si je prizadeval za pravičnost in narodno spravo, meni tudi predsednik DZ-ja France Cukjati. Sožalje ob smrti Alojzija Šuštarja so ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojzu Uranu izrekli še zunanji minister Dimitrij Rupel, okolijski minister Janez Podobnik ter Jelko Kacin (LDS).

Pridružil se jim je tudi predsednik republike Janez Drnovšek. "Žalost ob njegovi izgubi ne more zabrisati pečata dobrote, ki ga je zarisal s svojim življenjem in ga bo spremljal tudi po smrti," so ob smrti Šuštarja sporočili iz Drnovškovega urada. Nekdanji nadškof bo po predsednikovih besedah "v našem spominu predstavljal pravega duhovnega predstavnika katoliške cerkve".

Sicer pa so spoštovanje Šuštarju izrazili ne le slovenski škofje, temveč tudi evropski. Koprski škof Metod Pirih je med drugim zapisal, da je Šuštar do konca ostal mož velike vere, upanja in dobrote, mariborski nadškof Franc Kramberger pa, da je bil to najprej in v prvi vrsti "pastir v duhu evangelija", ki mu je bila Cerkev na Slovenskem prva in največja skrb.

Rode: Osebna zahvala za podporo
Kardinal Franc Rode, ki se je prav tako odzval na smrt nekdanjega nadškofa Šuštarja, pa je zapisal, da je pokojnik kot "edini Slovenec s trdnimi mednarodnimi zvezami omogočil našim politikom dostop do širših evropskih forumov, kar je privedlo do naše samostojnosti". Ob tej priložnosti se je Šuštarju ob njegovi smrti zahvalil tudi osebno za "besede spodbude in prijateljsko podporo, ki mi jo je v osebnih pogovorih in pismih vselej ponudil ob medijskih napadih in me bodril, naj pokončno in pogumno stojim v obrambi Cerkve in temeljnih vrednot slovenskega naroda".

Pogreb upokojenega nadškofa bo v ponedeljek ob 16. uri v ljubljanski stolnici, obred pa bo vodil ravno kardinal Rode. Sožalje bo ob tem izrekel tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.