Spomladi so javni uslužbenci, ki so delali v nevarnih razmerah, prejeli dva dodatka – dodatek po 39. členu kolektivne pogodbe za javni sektor v vrednosti 65 odstotkov urne postavke in dodatek, ki je bil določen v prvem protikoronskem zakonu. Za prvi dodatek je bilo od marca do julija izplačanih 120,3 milijona evrov, za drugega po PKP1 pa 32,8 milijona, skupaj je bilo torej izplačanih 152,4 milijona evrov.

Največji znesek so glede na zdravstveno krizo, s katero smo soočeni, dobili zaposleni v zdravstvu – skupaj so prejeli 75 milijonov oziroma skoraj polovico zneska. Od tega so tretjino zneska prejeli zaposleni v naši največji zdravstveni ustanovi, UKC-ju v Ljubljani – prejemnikov je bilo v treh mesecih epidemije več kot sedem tisoč. Sledijo zaposleni v socialnovarstvenih zavodih, domovih za starejše in ministrstva ter njihovi organi v sestavi, med katerimi so policija, vojska in različne inšpekcijske službe. Gre torej za službe, ki so bile tudi najbolj obremenjene z obvladovanjem epidemije na svojih področjih.

Posebna dodatka le za določene skupine

Z vnovično razglasitvijo epidemije pa so zaposleni v javnem sektorju, ki delajo v nevarnih razmerah, znova upravičeni do dodatka po kolektivni pogodbi, a tudi tokrat le za ure, ko opravljajo delo v nevarnih pogojih, pri čemer je tudi tokrat izvzeto delo od doma. Peti protikoronski zakon pa za razliko od prvega predvideva posebna dodatka le za določene delovne skupine, ki so najbolj obremenjene – za vse tiste, ki delajo neposredno s covid-19 bolniki ter dodatek za zaposlene, ki bodo zaradi zagotavljanja zadostne oskrbe premeščeni na delo v drug zavod.

Izplačilo spomladanskih dodatkov je odprlo ogromno vprašanj, tudi o zakonitosti in upravičenosti izplačil. Tarča očitkov je bil tudi javni zavod RTV Slovenija, kjer smo zaposleni dobili dve vrsti dodatkov – za delo v tveganih razmerah in za povečan obseg dela.

Da so izplačila zakonska obveznost, ki jo moramo spoštovati zaradi določil kolektivne pogodbe, je takrat opozorilo tudi pristojno ministrstvo, obseg izplačil pa je bil – tako kot drugje v javnem sektorju – v pristojnosti presoje neposrednih vodij.