Tako bomo v sredo priča eni večjih stavk v zgodovini države, od pogajanj pa si veliko sadov ne moremo obetati, zato bo stavka najverjetneje trajala dalj časa. Od 32 sindikatov javnega sektorja je aktivno stavko napovedalo 23 sindikatov. Kdaj se bodo pogajanja nadaljevala, še ni jasno, saj se strani ne moreta zediniti, katera mora poslati vabilo na pogajanja.

Delo bodo prekinili zaposleni v večini šol, vrtcev, fakultet, zdravstvenih domov, bolnišnic, lekarn, socialnih zavodov, stavki pa se bodo pridružili tudi policisti, cariniki, gasilci in veterinarji. Vrata bodo zaprli tudi v nekaterih kulturnih ustanovah, kot so knjižnice, galerije in muzeji.

Koliko jih bo na ulicah, bo znano v sredo
Pravica do stavke je sicer za nekatere poklice omejena. Tako bodo policisti dolžni varovati življenja, osebno varnost ljudi in premoženja, ne bodo pa, denimo, izrekali glob za prekrške. Tudi zdravstveni delavci - večina zdravnikov sicer ne bo stavkala - bodo morali zagotavljati bolnikom nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo.

Natančen potek stavke bodo v posameznih sindikatih dokončno določili predvidoma v ponedeljek. Koliko od 150.000 zaposlenih v javnem sektorju bo stavkalo, še ni mogoče napovedati, po ocenah pa naj bilo stavkajočih od 80.000 do 90.000. Natančno število stavkajočih bo znano v sredo zjutraj.

Največ bi privarčevali pri plačah
Nujno varčevanje za stabilizacijo javnih financ je vlada napovedala že ob nastopu funkcije. Pretežni del prihrankov v višini več kot 800 milijonov evrov nameravajo zagotoviti z nižjimi stroški dela v javnem sektorju.

Med predlaganimi ukrepi so bili med drugim znižanje plač javnim uslužbencem in funkcionarjem za 15 odstotkov, neizplačilo letošnjega regresa, splošno znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka ter letnega dodatka za upokojence. Predvideni sta tudi ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka in sprememba normativov v šolstvu.

Sindikati vladi očitajo razgradnjo socialne države
Čeprav je vlada zatrdila, da bo vse ukrepe uskladila s socialnimi partnerji, so ji zlasti sindikati očitali, da jim je dala premalo časa za analizo. Ukrepi bodo po njihovem mnenju najbolj prizadeli prav socialno najšibkejše in so krivični do javnih uslužbencev, zato je zavrelo tudi v sindikatih zasebnega sektorja.

Sledilo je nekaj krogov pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja o varčevanju pri plačah, a pogajalci bistvenega zbližanja stališč niso dosegli. Vladna stran je svoje predloge nekoliko omilila in predlagala znižanje mase plač v javnem sektorju za deset odstotkov, julija pa bi izplačali tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij. Plače javnih uslužbencev bi se tako letos v povprečju znižale za 7,5 odstotka. A sindikati v tako rešitev niso privolili, pri svojih predlogih pa niso bili povsem usklajeni.

Vlada je nato v parlamentarno proceduro vložila predlog rebalansa letošnjega proračuna, ta teden pa še zakon za uravnoteženje javnih financ. Predvidela je povprečno znižanje plač javnih uslužbencev za 7,5 odstotka, sicer pa so varčevalni ukrepi ostali enaki.

Odgovor sindikatom še pred stavko
Vladna pogajalska skupina pod vodstvom ministra za delo Andreja Vizjaka pa bo v ponedeljek vladi poslala predlog odgovora na stavkovne zahteve sindikatov, je danes povedal Vizjak. Vlada naj bi odgovor posredovala še pred sredino stavko.

Na vprašanje, ali bi se lahko na pogajanjih sešli pred sredo, Vizjak odgovarja: "Odgovorili bomo na stavkovne zahteve, nato pa pričakujemo pogajanja."

Vizjak se tudi čudi, zakaj sindikati zavračajo plačna pogajanja, ker bi se lahko pogajali s posebno plačno pogajalsko skupino vlade, ki jo vodi Lidija Apohal Vučkovič. "Čudim se, da se nočejo pogajati okoli tega in da hočejo širiti pogajanja na vse druge teme," pravi Vizjak.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je danes napovedal, da bo na ponedeljkovi novinarski konferenci ministra Vizjaka javno pozval k takojšnjemu začetku pogajanj o stavkovnih zahtevah.