V visokošolsko izobraževanje je bilo v tekočem letu vpisanih za 1,5 odstotka več študentov (71.056), v višje strokovno izobraževanje pa za štiri odstotke manj (9592).

Več kot polovica (55 odstotkov) visokošolskih študentov je bilo vpisanih v študijske programe 1. stopnje (21.964 v strokovne, 22.432 v univerzitetne), 28,5 odstotka v magistrske programe (5015 v enovite, 17.952 po končani 1. stopnji), 4,6 odstotka pa v doktorske programe, kažejo podatki statističnega urada (Surs).

V splošnem število študentov po navedbah Sursa upada. Pred 20 leti je bilo namreč vpisanih približno 23.700 študentov več kot v tem študijskem letu, pred desetimi leti pa nekaj več kot 12.100 študentov več.

Kje se je zmanjšalo število študentov in kje povečalo?

V primerjavi s prejšnjim študijskim letom se je število vpisanih študentov v tem letu najizraziteje zmanjšalo v prometu, varnosti, gostinstvu in turizmu, osebnih storitvah, najbolj povečalo pa v naravoslovju, matematiki in statistiki.

Število vpisanih študentov se je povečalo še v družbenih vedah, novinarstvu in informacijski znanosti, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT), poslovnih in upravnih vedah, pravu ter v zdravstvu in socialni varnosti. V umetnosti in humanistiki ter tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu je število študentov ostalo približno enako, na vseh preostalih področjih pa se je njihovo število po navedbah Sursa zmanjšalo.

Tako kot v prejšnjem študijskem letu se je največ študentov vpisalo v programe poslovnih in upravnih ved, prava (20,1 odstotka), nato tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (16,8 odstotka) ter zdravstva in socialne varnosti (14,9 odstotka). Najmanj študentov je bilo vpisanih v programe kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,6 odstotka).

V terciarno izobraževanje je s prvim vpisom v 1. letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija v študijskem letu 2023/24 vstopilo 13.446 študentov. 48 odstotkov se jih je vpisalo v visokošolski univerzitetni študij, 44 odstotkov v visokošolski strokovni študij, osem odstotkov pa v enoviti magistrski študij. Tudi med novinci je bilo več žensk (59 odstotkov) in več rednih študentov (84 odstotkov).

V tekočem študijskem letu je bilo na študiju v Sloveniji vpisanih več tujih študentov kot leto prej. Z vidika tujega državljanstva jih je bilo 10.561 (12 odstotkov več kot leto prej), stalnega prebivališča v tujini jih je bilo 9494 (11,7 odstotka več), pridobitve srednješolske izobrazbe v tujini pa 9641 (11,9 odstotka več). Tuji študenti so prihajali iz več kot 120 držav, največ iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške ter BiH.