Ekonomist Mojmir Mrak je na seji predlagatelje vprašal, zakaj se s peticijo oglašajo šele zdaj, dve leti po sprejemu sklepa. Foto: DZ/Martina Čuk
Ekonomist Mojmir Mrak je na seji predlagatelje vprašal, zakaj se s peticijo oglašajo šele zdaj, dve leti po sprejemu sklepa. Foto: DZ/Martina Čuk
Odbor za finance in monetarno politiko
Poslanec ZL-ja Luka Mesec je opozoril, da kupnina iz prodaje pokrije le majhen del državnega dolga. Foto: DZ/Martina Čuk

Slovenija mora nadaljevati, kar si je zastavila, tudi na področju privatizacije, da še naprej zmanjšuje pribitke, niža obrestne mere in se osredotoča na gospodarsko rast. To je ključni cilj. Vse ostale razprave nas lahko pripeljejo - in to zelo hitro - nazaj v situacijo, v kateri smo bili.

Finančni minister Dušan Mramor
Odbor za finance in monetarno politiko
V Zavezništvu Alenke Bratušek menijo, da gre v peticiji za histerijo, v kateri nekdo kuje politične točke. Foto: DZ/Martina Čuk
Odbor za finance in monetarno politiko
Finančni minister Dušan Mramor je zavrnil vse sklepe podpisnikov peticije. Foto: DZ/Martina Čuk
Poslanci o peticiji proti privatizaciji


ZL
je odboru DZ-ja za finance in monetarno politiko predlagala tudi, naj finančno ministrstvo v pripravo strategije upravljanja državnega premoženja, ki zdaj poteka za zaprtimi vrati, vključi zainteresirano strokovno javnost, predstavnike zaposlenih in družbenih iniciativ, a je odbor tudi ta sklep zavrnil. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je sicer zagotovil, da bodo osnutek strategije poslali tudi v javno razpravo.
O tretjem predlaganem sklepu odbor sploh ni glasoval. ZL je namreč predlagal, naj odbor ugotovi, ali je večina državljanov proti privatizaciji, predlog pa utemeljeval s časopisno anketo. Člani odbora so ocenili, da za takšen sklep niso pristojni.

Vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec je na seji, ki je trajala več kot pet ur, izrazil strinjanje z več kot 11.000 podpisniki peticije proti privatizaciji Preprečite razprodajo, ki menijo, "da razprodaja državnega premoženja, ki trenutno poteka v Sloveniji, ni ne poštena, ne koristna, ne prostovoljna".

Postregel je tudi z izračunom - če prodamo celotno državno premoženje, bi iztržili okoli 11 milijard evrov, še vedno pa bi nam ostalo 17 milijard evrov javnega dolga. "Kaj bomo prodajali potem, ne vemo," je dejal in predlagal zamenjavo obveznic, ker so donosi trenutno zelo ugodni. To bi po njegovem mnenju bistveno razbremenilo državni proračun.

Mramor: Naš dolg narašča
Finančni minister Dušan Mramor je spomnil, da se ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu leta 2003, ko je bil prvič minister, ni sestal z nobenim finančnim investitorjem, ker to ni bilo potrebno. A vmes so se razmere spremenile in oktobra lani je imel v treh dneh 45 sestankov s finančnimi investitorji.

"Fehtal sem za to, da bi nas refinancirali oz. dodatno financirali. Situacija je zdaj popolnoma drugačna," je opozoril in spomnil, da naš javni dolg danes znaša že 82,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Investitorje so v teh pogovorih, tako Mramor, zanimale samo tri stvari - ali bo Slovenija politično stabilna, ali bo privatizirala neučinkovita podjetja in ali bo proračunski primanjkljaj relativno nizek oz. v skladu s paktom stabilnosti in rasti.

Spomnil je, da je bil spisek 15 podjetij za privatizacijo v DZ sprejet zato, da je zadovoljil investitorje in da so bili pripravljeni Sloveniji refinancirati dolgove ter ji posoditi denar, "ko je bila praktično na grški poti". "To je bil z njihove strani pogoj," je povedal in kot zmotno označil misel, da nam tujih investitorjev danes ni treba upoštevati.

Pri ministru Mramorju se obiski predstavnikov mednarodnih institucij vrstijo drug za drugim, ves čas izdajajo svoja poročila, vsi pa kot eno ključnih zadev postavljajo nadaljevanje privatizacije omenjenih 15 podjetij.

To je tudi eno od priporočil Evropske komisije. Kar komisija napiše npr. v poročilu o presežnem primanjkljaju ali makroekonomskih neravnovesjih, sicer res ni pravno zavezujoče, "a če imajo na drugi strani palico, s katero lahko zahtevajo kazen za Slovenijo, tudi prekinitev financiranja iz evropskega proračuna in iz Evropske investicijske banke, je vprašanje, ali je pravno zavezujoče ali ne, popolnoma brez zveze", je bil jasen Mramor.

O predlogu Meseca: to so ideje brez osnove
Zavrnil je tudi predlog, da bi lahko zamenjali obstoječe obveznice, ker niso odpoklicne. "To so ideje brez osnove," je dejal in povedal, da bi morali na trgu kupiti naše obveznice, ki se prodajajo bistveno dražje, zato bi izgubili vse, kar bi pridobili na račun nižjega pribitka, pri izdaji novih pa bi plačali še pribitek.

"Slovenija mora nadaljevati, kar si je zastavila, tudi na področju privatizacije, da še naprej zmanjšuje pribitke, niža obrestne mere in se osredotoča na gospodarsko rast. To je ključni cilj. Vse ostale razprave nas lahko pripeljejo - in to zelo hitro - nazaj v situacijo, v kateri smo bili," je opozoril minister.

Mencinger: DZ lahko odločitev prekliče
Ekonomist Jože Mencinger, ki je pripravil peticijo proti privatizaciji, je dejal, da lahko DZ avtonomno prekliče odločitev o prodaji 15 podjetij, ker so se okoliščine spremenile. Kot pravi, nima nič proti prodaji, če prodajalec določa ceno, kupec pa jo sprejme ali ne, nasprotuje pa temu, da ceno določajo posredniki.

Dragonja je zagotovil, da ne gre za razprodajo pod vsakimi pogoji in da se trudijo, da bodo v postopkih prodaje doseženi zastavljeni cilji. "Če ne bodo, ni nujno, da bodo zaključeni," je dejal.

SMC: Verodostojnost moramo ohraniti
Poslanec SMC-ja Dušan Verbič je dejal, da moramo ohraniti verodostojnost države, se je pa strinjal, da mora biti vsaka privatizacija zelo transparentna. Kot je dejal, je dana beseda ena od ključnih zadev v poslovnem in političnem svetu. "Moramo se zavedati, da je to sklep DZ-ja, torej sklep države," je povedal.

SDS: Kje so bili podpisniki ob sprejetju sklepa
Poslanec SDS-a Marko Pogačnik je dejal, da so šli prodajni postopki predaleč in da bi v primeru zaustavitve privatizacije nastala prevelika škoda. Ob tem se je vprašal, kje so bili podpisniki peticije proti privatizaciji takrat, ko je DZ sprejel sklep o prodaji 15 podjetij, ali ko je država lani dokapitalizirala banke.

NSi podpisuje nasprotno peticijo
Privatizacijo je podprl tudi poslanec NSi-ja Jožef Horvat in povedal, da je danes že podpisal peticijo 'za' privatizacijo. Poslanec ZaAB-ja Jani Möderndorfer pa je dejal, da je treba ustaviti histerijo, da bomo kar vse razprodali. "Bojim se, da tu nekdo kuje politične dobičke," je dejal.

Poslanec DeSUS-a Uroš Prikl je opozoril, da je treba ohraniti verodostojnost države, medtem ko je poslanec SD-a in nekdanji finančni minister Franc Križanič prepričan, da se je DZ leta 2013 za sprejem sklepa o prodaji odločil pod pritiskom.

11.000 podpisov
Predstavniki skupine društev in gibanj Državljani proti razprodaji so predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu in vladi v sredo predali peticijo proti začrtani privatizaciji, podpisalo jo je več kot 11.000 posameznikov, ter poudarili, da v primeru nadaljevanja prodaje ne izključujejo niti možnosti protesta in referenduma.







Slovenija mora nadaljevati, kar si je zastavila, tudi na področju privatizacije, da še naprej zmanjšuje pribitke, niža obrestne mere in se osredotoča na gospodarsko rast. To je ključni cilj. Vse ostale razprave nas lahko pripeljejo - in to zelo hitro - nazaj v situacijo, v kateri smo bili.

Finančni minister Dušan Mramor
Poslanci o peticiji proti privatizaciji