Osnutek je ministrstvo za visoko šolstvo poslalo v javno razpravo pred skoraj enim mesecem. Predstavnik visokošolskih zavodov v svetu Gvido Bratina je med drugim opozoril, da s predlagano ločitvijo aplikativnega dela na politehnike in raziskovalnega na univerze "stopamo na nevarno področje". Po njegovem mnenju se namreč lahko zgodi, da bodo visoki strokovni programi še naprej ohranjali ali celo krepili predznak, da so namenjeni manj ambicioznim študentom.

Igor Jesih je kot predstavnik študentov izrazil bojazen, da bo binarnost vodila v ločevanje študentov in profesorjev.

Nasprotno je Zdenka Steblovnik Župan v imenu višjih strokovnih šol izrazila polno podporo dokumentu, zlasti glede binarnosti, saj so po njenih besedah že izkusili težave pri skupnem delovanju ustanov z različnim poslanstvom.

FUDŠ: Mogoče škodljive posledice
Pripombe so podali tudi na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije, kjer menijo, da imajo predlagani ukrepi lahko škodljive posledice, saj uvajajo segregacijo tako med študenti kot profesorji in institucijami, obenem pa vodijo v slabše možnosti za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva. Povezanost med visokošolsko-raziskovalno sfero in potrebami gospodarstva se lahko zmanjša, navajajo.

Bohinc: Kakšni bodo zakonodajni ukrepi?
Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc meni, da vprašanji binarnosti in tudi internacionalizacije terjata odgovore o njunem udejanjanju. Ob tem je poudaril, da naj ministrstvo odgovori, s kakšnimi zakonodajnimi ukrepi bo spremenilo visokošolski sistem, da bo lahko sledil ciljem pričujočega programa.

Rektor mariborske univerze Ivan Rozman, ki je povzel večino pripomb mariborskih senatorjev, je poudaril, da se s predlaganim programom izvaja ločevanje znotraj visokošolske sfere, medtem ko v več drugih državah v visokem šolstvu poteka združevanje.