Kot je dejal minister za javno upravo Gregor Virant, so po prvem usklajevanju s predstavniki pravosodnih oblasti glede delovne uspešnosti "prišli kar skupaj". Dodaten denar ali povečanje mase sodniških plač se mora kanalizirati v plačevanje uspešnejših sodnikov, ne pa v linearno povečevanje sodniških plač, je pojasnil Virant.

S stimulativnim delom plače želijo spodbuditi razvoj menedžmenta v pravosodju, saj so prepričani, da je to tisto, kar bo iz sodne oblasti naredilo servis za posameznike in podjetja, je pojasnil Virant.

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je po sestanku dejal, da je glavna težava še vedno izhodišče plače sodnikov. Ti ne nameravajo sprejeti tako nizke uvrstitve izhodiščnih plačilnih razredov, ki jo predlaga vlada. Nagrajevanju sodniki ne nasprotujejo, a vidijo nevarnost v postavitvi meril v njihovem delovanju.

Predstavniki tožilcev so pogajanja zapustili, kar je Virant označil za neprijeten dogodek, ob tem pa izrazil upanje, da to ne bo povzročilo spora med tožilci in sodniki. Pogajanja bodo v prihodnje najverjetneje potekala ločeno.

Tožilci sestanek zapustili zaradi zahtev Testena
Svoje razloge za odhod s sestanka pa so pojasnili tudi iz urada generalne državne tožilke. Državni tožilci so ocenili, da je skupno usklajevanje za pravosodne organe, ki ga je predlagalo ministrstvo za javno upravo, utemeljeno in skladno z evropsko prakso, zato so tak pristop podprli.

Vendar pa je takemu pristopu nasprotoval predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ki je zahteval ločena pogajanja za sodnike, zato so predstavniki vrhovnega državnega tožilstva in društva državnih tožilstev sestanek zapustili.