Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Članice in člani odbora DZ-ja so predlog resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029 sprejeli soglasno in ga s tem ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo v DZ-ju. Sprejeli so tudi nekaj dopolnil, s katerimi so med drugim odgovorili na pripombe zakonodajnopravne službe DZ-ja.

Kot so v uvodu seje poudarili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nasilje nad ženskami in nasilje v družini spadata med najpogostejšo kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk, zato je ustrezen pristop države k ureditvi te problematike izjemno pomemben. "S katerim koli socialnim delavcem ali centrom za socialno delo govorimo, nam bodo poročali, da nasilje v družini in nad ženskami na žalost narašča, čeprav se nam morda ne zdi tako, število prijav pristojnim institucijam pa stagnira," je v uvodnem nagovoru na seji odbora DZ-ja dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Kot je ocenil, ženske namreč institucijam očitno ne zaupajo dovolj, da bi nasilje prijavile oziroma da bi pri njih iskale pomoč.

Sorodna novica Mesec o nasilju nad ženskami: Kot družba imamo težavo

Takšno stanje Mesec pripisuje državnemu zanemarjanju te problematike. "Zadnjih 15 let oziroma sedem zaporednih vlad ni sprejelo krovne strategije, kako se sploh spopasti s to težavo, zato smo se na ministrstvu za delo ob letošnjem 8. marcu odločili, da je čas, da temu naredimo konec," je dejal. Med ključnimi ukrepi, ki jih predvideva vladna resolucija, je Mesec naštel regijsko razpršitev socialnovarstvenih programov, da bodo dostopni po vseh delih države, uvedbo brezplačnega prvega pravnega nasveta za žrtve nasilja v družini ter ureditev dodeljevanja skrbništva za otroke v primerih, ko pride do nasilja v družini.

Če odmislimo vojna območja in območja z visoko stopnjo kriminalitete, po podatkih domačih in tujih raziskav ter uradnih statistik nasilje nesorazmerno bolj doživljajo ženske, poudarjajo na ministrstvu. Kljub napredku, ki ga je Slovenija na področju preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami dosegla v zadnjem desetletju, so na ministrstvu ob tem poudarili, da se na podlagi podatkov in raziskav lahko sklepa, da je za ljudi z manj družbene moči – ženske, otroke, starejše in invalide – najnevarnejši kraj še vedno družinsko okolje.

Kot je pred članicami in člani odbora DZ-ja opozoril Mesec, neenakosti med spoloma v naši družbi še zdaleč niso odpravljene, pri čemer je opozoril predvsem na neenako razporejena bremena v družini. Dodal je, da so pri družinskem nasilju v 90 odstotkih žrtve ženske. "Da bi zmanjšali to incidenco, smo pripravili resolucijo, ki se ukvarja z najbolj urgentnimi deli tega problema, jih naslavlja, njen namen je pa predvsem zgraditi zaupanje državnih institucij v očeh žrtev in razviti ustrezne programe za to, da se jim po eni strani pomaga, še v večji meri pa, da se te zadeve preprečujejo," je dejal.

V razpravi pozivi k ustrezni podpori žrtvam in hitri uveljavitvi ukrepov v praksi

Pri zagovorniku načela enakosti so opomnili, da so ženske z invalidnostmi še pogosteje žrtve nasilja kot tiste brez invalidnosti. Nedostopnost varnih zatočišč in varnih hiš zanje po zagovornikovem svarilu lahko pomeni diskriminacijo. Hkrati so pozvali, da je treba zagotoviti zatočišča in varne hiše tudi za moške, ki so žrtve nasilja. Številke sicer res kažejo, da je od desetih žrtev nasilja moški le eden in žensk devet. Toda nasilja nad moškimi je po njihovih ugotovitvah dejansko več.

V razpravi je Eva Irgl iz opozicijske stranke SDS dodala, da mora država storiti vse, da nudi ustrezno podporo žrtvi nasilja v družini. Ta je pogosto materialno odvisna od povzročitelja nasilja, kar pomeni dodatno težavo, je opomnila. Nasilno vedenje po njenih besedah prinaša boleče posledice tudi za širše družbeno okolje.

Lucija Tacer iz Svobode vidi v predlagani resoluciji veliko dobrih ukrepov. Lahko pa bi dodali še nekatere, je prepričana. Tako bi lahko po njenem mnenju izboljšali nadzor nad prepovedjo približevanja žrtvi, ki je izrečena povzročitelju nasilja. Prepoved približevanja se namreč pogosto krši. Sicer pa bi se bilo treba po njenem mnenju učinkoviteje lotiti vzrokov, ki privedejo do nasilja. Med njimi je denimo alkohol, je izpostavila.

V SD-ju so spomnili, da je bilo v zadnjem obdobju storjenega precej, da bi bilo nasilja nad ženskami in v družini manj. Pomemben korak na tej poti bo tudi obravnavani predlog resolucije, je prepričan poslanec SD-ja Soniboj Knežak. Po njegovih besedah bi bilo treba varne hiše opredeliti kot javno službo, da bi bilo njihovo financiranje nemoteno.

Predsednik odbora Milan Jakopovič iz Levice je medtem kot nujne izpostavil izvedbene načrte, "torej kdaj bo kdo kaj naredil", z vključenimi kazalniki. "Dobro bi bilo, da se to čim prej uvede v praksi," je dejal.

Po podatkih zadnje Nacionalne raziskave o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih, od katere je sicer minilo že 14 let, je vsaka druga ženska (56,6 odstotka) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja.

Glede na ugotovitve raziskave so ženske najpogosteje doživljale psihično nasilje (49,3 odstotka), fizično nasilje (23,0 odstotka), omejevanje gibanja (13,9 odstotka), premoženjsko nasilje (14,1 odstotka) in spolno nasilje (6,5 odstotka).

V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so bili povzročitelji nasilja v 90,8 odstotka moški, so sporočili z ministrstva. Med vsemi žrtev nasilja v družini pa je bilo moških okoli 10 odstotkov.

Usposabljanje kadrov, ozaveščanje družbe in ničelna toleranca do nasilja

Vladni predlog resolucije prvič združuje tako področje nasilja v družini kot nasilja nad ženskami. Dokument med drugim predvideva še večjo strokovnost osebja, ki se pri svojem delu srečuje s problematiko. Povečati želi ozaveščenost družbe in doseči ničelno toleranco do nasilja v družini in nad ženskami. Hkrati naj bi izboljšali predpise na obravnavanem področju in spremljanje področja, prav tako pa tudi organizacijo področja.

Sorodna novica Ženske so v partnerskem odnosu trikrat pogosteje žrtve nasilja kot moški

Zastavljeni cilji so skladni s temeljnimi evropskimi smernicami na omenjenem področju. Neposredna pravna podlaga za pripravo in izvajanje resolucije je zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki v 11. členu določa, da DZ na predlog vlade sprejme resolucijo za šest let.

Z željo po kakovostnih podatkih o nasilju v družini in nad ženskami so predvideli ukrepe, s katerimi bi bilo pridobivanje in zbiranje podatkov boljše. Z njimi bi posodobili, nadgradili in poenotili sisteme zbiranja podatkov. Hkrati bi redno izvajali reprezentativne raziskave. V okviru prizadevanj za boljšo organizacijo na področju preprečevanja obravnavanega nasilja pa želijo krepiti sodelovanje med deležniki. Tako je predvidena vzpostavitev stalnega medresorskega delovnega telesa za obravnavo problematike.

Društvo SOS telefon: Psihično nasilje pogosto spregledano in podcenjeno

Medtem Društvo SOS telefon ob še enem primeru femicida poudarja, da se moramo zavedati, da sta prepoznavanje in obravnava vseh oblik nasilja, zlasti psihičnega nasilja v družini, ključnega pomena za preprečevanje femicida. "Zgodba femicida, ki smo ji priča v zadnjih tednih, znova govori o tem, da se še vedno spopadamo z velikim izzivom, da ne želimo ali ne znamo prepoznati znakov nasilja, ki se dogaja za zaprtimi vrati. Zlasti tistega nasilja, ki za posledico nima hujših telesnih poškodb," so izpostavili pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.

Psihično nasilje lahko v resnici povzroči enake, če ne še hujših posledic kot fizično nasilje, so navedli v društvu. Ob tem pa opozorili, da ocene ogroženost žrtev nasilja v družini vse prevečkrat temeljijo izključno na fizičnem nasilju. "Če fizičnega napada ni, če žrtev nima vidnih poškodb, se še pogosto šteje, da žrtev ni visoko ogrožena in da je ni treba posebej zaščititi. Celo verbalne grožnje zoper življenje in telo, če le te ne spremljajo fizični napadi, se velikokrat ne obravnavajo kot resnejša oblika nasilja," so izpostavili.

Ob tem so opozorili, da je analiza intimnopartnerskih femicidov v Sloveniji pokazala, da se v tretjini primerov femicid zgodi tam, kjer povzročitelj predhodno ni bil fizično nasilen, je pa bil izjemno psihično nasilen, ukazovalen, poniževalen, morbidno ali objestno ljubosumen in manipulativen. Tega nasilja pa po navedbah društva okolica praviloma ni zaznavala kot posebej problematičnega ali resnega. "Tisto nekaj, kar se je moralo zgoditi, pa je bil umor. Torej smo vlak za zaščito v celoti zamudili," so poudarili.

Kot so zapisali pri Društvu SOS telefon, ne smemo dopustiti, da ti umori postanejo zgolj statistika ali običajen del naše resničnosti. "Namesto tega moramo dejavno delovati za vzpostavitev okolja, ki nasilju ne daje prostora in ki podpira žrtve ter jih varuje. Varovati bi jih pa moralo tedaj, ko je še pravi čas, in ne tedaj, ko je že prepozno," so še opozorili.