Jernej Vrtovec pred odborom DZ-ja za infrastrukturo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Jernej Vrtovec pred odborom DZ-ja za infrastrukturo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Druga zaslišanja ministrskih kandidatov

- Anže Logar (SDS) za zunanje ministrstvo
- Janez Cigler Kralj (NSi) za ministrstvo za delo
- Matej Tonin (NSi) za obrambno ministrstvo
- Aleksandra Pivec (DeSUS) za kmetijsko ministrstvo
- Boštjan Koritnik (SMC) za javno upravo
- Aleš Hojs (SDS) za notranje zadeve
- Andrej Šircelj (SDS) za finance
- Andrej Vizjak (SDS) za okolje in prostor
- Zdravko Počivalšek (SMC) za gospodarstvo

"Moto mojega delovanja bo Infrastruktura po meri ljudi," je predstavitev pred matičnim odborom začel NSi-jev kandidat za infrastrukturnega ministra Jernej Vrtovec. Kot je poudaril, želi infrastrukturo narediti dostopno, uporabno in jo približati ljudem, ne glede na to, ali živijo v mestih ali na podeželju.

Vrtovec želi kot minister krepiti brezogljično družbo. "To pomeni zlasti izpolnjevanje t. i. zelenega dogovora. Uvesti nameravamo e-vinjeto, želim pa se zoperstaviti tudi vsakodnevni gneči na mestnih vpadnicah v Ljubljano, pa naj gre za tiste, ki prihajajo v glavno mesto s štajerskega konca, iz Primorske, Dolenjske ali Gorenjske. Potrebujemo dodatni vozni pas, in to nameravam v tem mandatu tudi narediti," je dejal.

Elektronska vinjeta prek aplikacije

Sorodna novica Vizjak za hkratno negovanje okolja in razvoj gospodarstva

E-vinjeto bi vozniki kupili prek aplikacije. "Ne nameravam odkrivati tople vode, to druge države EU-ja že poznajo in očitno dobro deluje," je dejal in pozval, da moramo v korak s časom v bolj digitalno in ekološko prihodnost. "Tudi ponovoletna folklora praskanja vinjet z vetrobranskih stekel bo s tem končana," se je pošalil.

Prihodnost mobilnosti je po njegovih besedah električna, hkrati pa ne bo temeljila na lastništvu vozila, ampak na stalnem dostopu do različnih oblik deljenih prevozov, kot so javni potniški promet, deljene vožnje, mikromobilnost ... Na tem področju je med načrtovanimi ukrepi omenil preoblikovanje sistema subvencij v koristi električnih in hibridnih vozil srednjega razreda. Hkrati bo treba prilagoditi tudi infrastrukturo in med drugim razpršiti mrežo polnilnic.

Sorodna novica Počivalšek: "Razmere so krizne. Podjetja lahko računajo na pomoč države."

Med prioritetami tretja razvojna os

Na področju cestne infrastrukture je med absolutnimi prioritetami poudaril tretjo razvojno os, pri čemer je poudaril, da nujno potrebujemo tako koroški kot belokranjski del. Glede umestitve tretje razvojne osi, zlasti od Šentruperta do Velenja, verjame, da v vmesnem obdobju, ko fizično dela na severnem in južnem delu že potekajo, lahko preučimo možnost morebitne spremembe trase, "ali bi šlo od Šentruperta do Velenja ali od Arje vasi do Velenja". "Ampak ta preučitev ne bo pomenila, da bi katero koli delo zastalo," je poudaril in dodal, da bodo o tem odločili v roku dveh ali treh tednov.

Železnice kot hrbtenica javnega prometa

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Veliko časa je Vrtovec namenil tudi železniški infrastrukturi, ki mora biti po njegovi oceni hrbtenica javnega prometa. Prepričan je, da je treba pospešiti njeno modernizacijo, s čimer bi zmanjšali tudi zastoje na cestah. "Moja ključna želja je ta, da bi se ljudje več odločali za vožnjo z vlakom, namesto z osebnimi vozili," je dejal. Ob tem je dejal, da so bile v preteklosti prioriteta koridorske železniške proge, v njegovem mandatu pa bodo prioriteta regionalne proge. Prizadeval si bo tudi za vzpostavitve železnice do letališča.

Glede projekta drugi tir je dejal, da ga je treba nadaljevati, a graditi pametno. Meni, da je na projekt nujno treba vpeljati supernadzor in da mora biti vsak denar dvakrat obrnjen. Projekt je po njegovih besedah dobil malce negativne konotacije, zato je vključitev tujega supernadzora zagotovo dobrodošla, hkrati pa bi se vzpostavil arbiter morebitnih sporov. Glede aneksov pri projektu pa je dejal, da se o tem ne moremo pogovarjati kar povprek. "Sam bom odgovarjal za svoja dejanja, za njih bom nosil polno odgovornost, za nazaj glede na vse polemike, pa velja zahtevati, da se morda opravi tudi revizija sklenjenih aneksov na projektu in se preveri njihova upravičenost. Če je vse dobro, potem lahko neodvisna revizija to potrdi," je dejal.

Sledenje zelenemu dogovoru

Na področju energetike pa bo Vrtovčevo vodilo nacionalni energetski in podnebni načrt, katerega rdeča nit je, da nas izpolnjevanje zastavljenih ciljev vodi k zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv. "Slovenska energetika mora biti pametna, zelena, varna in samozadostna, ne nazadnje tudi konkurenčna," je poudaril in dodal, da je v srednjeročnem petletnem obdobju ključna izdelava akcijskih načrtov razvoja elektroenergetskih omrežij, e-mobilnost, uporaba alternativnih virov za ogrevanje in obnovljivih virov energije in hranilnikov električne energije.

Izzivi ostajajo in eden večjih je po oceni Vrtovca izraba obnovljive hidroenergije. V naslednjih desetih letih hidroelektrarne na spodnji Savi niso predvidene zaradi negativne ocene njihovega vpliva na okolje, kar pa Vrtovcu ne preprečuje, da določene dejavnosti nadaljuje, "da poiščemo rešitve, ki bodo omogočile izgradnjo hidroelektrarn v sobivanju z naravo".

Svojo predstavitev je sklenil z lobiji, ki so prisotni tako v energetiki in infrastrukturi. "Naiven bi bil, če bi trdil, da lobijev ni. So," je dejal in pojasnil, da se je tudi sam z njimi že večkrat soočil in se jim je vedno uspešno zoperstavil. "Naredil bom vse, da lobiji, naj gre za te ali one, ne bodo zmagali," je bil odločen.

Poslanska vprašanja in razprava

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V razpravi se je več članov odbora obregnilo ob Vrtovčevo starost. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) in Dušan Šiško (SNS) sta poudarila njegovo mladost in neizkušenost na področju infrastrukture. "Čudim se, da ste se vsi trije kandidati iz NSi-ja lotili tako zahtevnih resorjev," je dejal Šiško. "Upam, da se zavedate, da je eno voditi društvo, klub ali stranko, drugo pa voditi državo in v njej področja, s katerimi je povezana usoda tako pomembnih objektov in razvoja kot tudi življenja državljanov," je dodal.

"Ta resor je tako zahteven, da moraš biti res, ampak res zelo pogumen, da se kot teolog lotiš teh zadev. Ko pa pogledam vaše delovne izkušnje – bili ste generalni sekretar Mlade Slovenije, tiskovni predstavnik NSi-ja kot študent, potem ste se zaposlili kot tiskovni predstavnik NSi-ja, eno leto ste kot samostojni podjetnik imeli agencijo za odnose z javnostmi, potem pa ste postali poslanec. Res vas občudujem, vsa čast, da ste si to upali," je podobno menila Divjak Mirnikova.

"Mladost me ne moti, nasprotno, mladost naj bi prinašala svežino in ambicioznost," pa je menila poslanka Levice Violeta Tomić. Kot je poudarila, bo samo delo pokazalo, kako udobno je 34-letnemu Vrtovcu v velikih čevljih, v katera stopa. V bran mu je stopil tudi Jani Prednik (SD). Nad njegovo mladostjo je navdušen, hkrati pa je poslanec SD-ja poudaril, da v politiki zagovarja profesionalizem.

Se je pa Prednik dotaknil tretje razvojne osi in Vrtovčeve napovedi, da bodo preučili možnost morebitne spremembe trase, a ne na račun oviranja že začetih del. Kot je dejal, je legitimno in prav, da minister zadeve pregleda, a bo Vrtovec po njegovem mnenju na koncu ugotovil, da zadev ni mogoče spreminjati.

Vrtovec je poudaril, da bo njegova mladost "vsako leto manjši problem". Glede delovnih izkušenj pa je poudaril, da je poklicni politik: "Nisem strokovnjak s področja, ki ga prevzemam, bom pa obdan s strokovnjaki, ki me bodo znali pravilno podučiti, jaz pa bom znal njihove ideje in usmeritve pravilno politično interpretirati in jih v DZ-ju zagovarjati." Zagotovil je, da sprejemanje odgovornosti zanj ni lahko. "Sem pa prepričan, da bom kot politik znal dobro krmariti."

Očitki so leteli tudi na podpredsednika NSi-ja Valentina Hajdinjaka, ki naj bi se zaradi svoje zaposlitve v projektu izgradnje drugega železniškega tira Divača–Koper znašel v navzkrižju interesov. "Če bo prišlo do navzkrižja interesov, bomo v stranki ustrezno ukrepali," je zagotovil Vrtovec. Glede drugega tira je pojasnil tudi stališče do morebitnega vstopa zaledne države v projekt. Meni, da "se moramo s sosednjimi državami pogovarjati, ne pa jih izključevati". Odgovarjal je tudi na vprašanja v povezavi z uvedbo "supernadzora" nad projektom drugi tir. Priznal je, da so močni nadzori že vzpostavljeni, bi pa supervizor pomenil še dodatno zagotovilo.

Glede modernizacije železniških prog je povedal, da bi po njemu dostopnih podatkih z novimi vlaki in izvedenimi rešitvami na progi že konec leta med Mariborom in Ljubljano lahko potovali uro in 25 minut.

V povezavi z mariborskim letališčem pa je poudaril, da je najprej treba razčistiti vse zadeve v povezavi s tožbo. "Na sodišče nimamo vpliva ne jaz kot minister ne vi kot poslanci. Se pa zavedam pomena mariborskega letališča," je zatrdil.

Na področju energetike je Vrtovec jedrsko energijo označil za "pomemben dejavnik, ko govorimo o čistih virih", in ji ne nasprotuje. Glede gradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško se zato nadaljuje priprava strokovnih podlag, ki bodo služile pri sprejemanju končne odločitve. Zavzel se je tudi za izgradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov na predvideni lokaciji, s Hrvaško pa bo po njegovem mnenju potreben meddržavni dogovor.

Glede hidroelektrarn je napovedal, da "jih bomo potisnili naprej", v skladu z okoljskimi dovoljenji. Zavzel se je za izgradnjo Hidroelektrarne Mokrice in elektrarn na srednji Savi. "Ko postopoma opuščamo fosilna goriva, moramo iskati nove vire obnovljive energije, zato sem tak zagovornik hidroelektrarn," je dejal.

Poslanko Levice Natašo Sukič je veselilo, da so vsi kandidati za ministre ozeleneli in kot relevantnega prepoznavajo zeleni dogovor. "Ampak moram reči, da se samo od ozelenelih besed naša družba ne bo kar razogljičila, predvsem pa je vprašanje, ali se bo razogljičila pravočasno." Besede niso dovolj, treba bo udejanjiti ukrepe, je pozvala.

Vrtovec je članom odbora še enkrat zagotovil, da gre na ministrstvo pripravljen, da bo imel v kabinetu strokovnjake, politično voljo pa tudi ima.