"Slovenija se je povlekla iz najhujše krize in gre v pravo smer. To govorijo tudi bonitetne hiše," je poudaril premier. Foto: MMC RTV SLO
Andrej Vizjak
Razlika med Slovenijo in Grčijo je le ena - Grčija je krizo pričakala bolj zadolžena kot Slovenija. Statistika govori o tem, da je Slovenija zdaj na slabi poti, pa je prepričan poslanec Vizjak. Foto: MMC RTV SLO

Vlada ima v rokah reforme, ki bodo Sloveniji omogočile, da bo iz krize prišla med najbolj dinamičnimi državami, a treba jih je sprejeti v državnem zboru.

Borut Pahor
Obisk vlade v Pomurju
Vlada je obiskala do zdaj tri pokrajine - Pomurje, Belo krajino in Kočevsko. Po besedah Pahorja se je zakon o pomoči Pomurju že obrestoval. Foto: MMC RTV SLO
Poslanska vprašanja Pahorju

Poslanci na redni junijski seji v parlamentu postavljajo poslanska vprašanja predsedniku vlade Borutu Pahorju in ministrom. Poslanca Andrej Vizjak (SDS) in Jakob Presečnik (SLS) sta se osredotočila na vladno reševanje gospodarske krize.

Vizjak je Pahorja opozoril, da javni sektor v državi porabi vse večji delež, ki ga pridela gospodarstvo. Razliko med prihodki in odhodki po njegovih besedah krijemo z zadolževanjem, zato javni dolg izjemno narašča. Skrb vzbujajoč je podatek o zaposlenih v javnem sektorju in masi plač za te ljudi, saj, kot pravi poslanec, vlada ustanavlja vedno več komisij in agencij. Spomnil je tudi na podatek, da je Slovenija izjemno padla na lestvici konkurenčnosti in zato premierja vprašal, kateri so konkretni kratkoročni ukrepi vlade, ki bodo imeli takojšnji učinek v gospodarski rasti.

"Če bi bilo stanje države takšno, kot jo kažejo kritiki gospodarske politike, Slovenije ne bi bila v družbi evropskih držav, ki snujejo pomoč za tiste v velikih težavah," je odgovoril Pahor in dodal, da je prioritetna stvar trenutno rebalans proračuna, strukturne reforme in razmišljanja, kako Slovenijo pripraviti kot lokacijo za tuje investicije - razmišljajo o silicijevi dolini - pa tečejo naprej.

Naštel je tudi nekatere že izvedene ukrepe za izboljšanje gospodarske klime za podjetja, saj, kot pravi, država vzpodbuja vlaganja v novo tehnološko opremo, vlaganja v znanja, uvaja nove oblike vzpodbujanja slovenskih podjetij za vstop na tuje trge in pripravlja spremembe birokratskih postopkov. Dejal je, da ne trdi, da je bil vsak ukrep te vlade dober in pravočasen ter da ni bilo druge alternative, se je pa na koncu Slovenije "potegnila iz najgloblje recesije in gre naprej". Še vedno pa bodo potrebni "nadaljnji rezi in težke odločitve".

Bodo znižali tudi materialne stroške?
Ker se obeta rebalans proračuna, je poslanec Presečnik premierja povprašal, ali je od proračunskih porabnikov osebno zahteval znižanje materialnih stroškov. To se mu zdi pomemben segment varčevanja, saj je Slovenija po njegovih besedah uradno še vedno v recesiji, kjer se med državami EU-ja nahajajo le še Grčija, Ciper in Romunija.

Pahor je zatrdil, da je v rebalansu predvideno tudi znižanje stroškov za blago in storitve. Prav tako varčujejo pri plačah v javnem sektorju, saj so "sklenili dva dogovora, ki v letih 2009 in 2010 pomenita znižanje stroškov za plače 450 milijonov evrov". "Tudi če bi odpravili administracijo, deficita ne bi odpravili, tako velik je ta problem. Slovenija relativno dobro regulira proces krize, država okreva, čeprav ne brez težav. A okreva tako, da ni bilo glavnega bremena na socialno šibkih ljudeh. Z ukrepi vlade smo ohranili 28.000 delovnih mest," je še dodal.

Zakon o delitvi dobička spet v DZ
Vizjak je omenil tudi zakon o obvezni delitvi dobička med zaposlene, ki so ga poslanci sprejeli, a je nanj dal veto državni svet ter ga vrnil v odločanje v parlament. Po besedah poslanca namreč gospodarstvo ta ukrep ocenjuje kot nespodbuden za dvig konkurenčnosti. S tem se načelno strinja tudi Pahor, saj je pojasnil, da vlada stoji za konceptom prostovoljne delitve dobička, zato je zdaj na poslancih, ali bodo znova potrdili zakon o obvezni delitvi dobička.

"Pomoč Pomurju se že obrestuje"
Po premierjevih napovedih bodo poslanci pred počitnicami prejeli na mize še zakona o skladnem regionalnem razvoju in zakon o umeščanju v prostor. Poslanca Bojana Kotniča (SD) je namreč zanimalo, kaj lahko pričakujejo manj razvite regije glede obljubljenega predloga zakona o skladnejšem regionalnem razvoju. Premier je povedal, da je vlada do zdaj obiskala tri pokrajine oziroma razvojna območja.

Izpostavil je zakon o razvojni pomoči Pomurju, ki se je po njegovem obrestoval, kar se, denimo, kaže v aktivnosti podjetniškega sektorja. V Beli krajini in na Kočevskem pa so ustanovili razvojni svet, kjer državni in lokalni subjekti skupaj tematizirajo dolgoročne in kratkoročne ukrepe. Kar zadeva cestno ožilje, je Pahor opozoril, predvsem na težavo, kako omogočiti gradnjo državnih cest. Država namreč nima dovolj denarja, da bi z davkoplačevalskim denarjem ustregla vsem potrebam, denimo, na Koroškem, v Soški dolini in v Beli krajini. Po njegovih besedah se bo treba odločiti, ali smo pripravljeni na tuje investicije. V tem primeru bi ožilje, meni, lahko hitro posodobili.

Spremembe volilne zakonodaje niso prioriteta
Vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS) pa se je dotikalo obljubljenih sprememb volilne zakonodaje ter (ne)združljivosti funkcij poslanca in župana, kar je koalicija zapisala tudi v svoji koalicijski pogodbi. Pahor se je strinjal, da sta to pomembni vprašanji, a za vlado nista prioritetni. Razrešiti jih bodo skušali skupaj z vsemi poslanci, saj je za uveljavitev teh sprememb potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. Osebno je prepričan, kot tudi večina ministrov, da funkciji poslanca in župana nista združljivi, saj ti poslanci v večini gledajo najprej na interes svoje lokalne skupnosti in šele nato na interes celotne države.

Vlada ima v rokah reforme, ki bodo Sloveniji omogočile, da bo iz krize prišla med najbolj dinamičnimi državami, a treba jih je sprejeti v državnem zboru.

Borut Pahor
Poslanska vprašanja Pahorju