Vladna ponudba za triodstotni dvig je bila "po mnenju vseh prisotnih predstavnic in predstavnikov občin nespodobna in žaljiva tako za občine kot za njihove občane", so zapisali v skupnem sporočilu Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije. Ob tem pa so opozorili, da so se po njihovih izračunih stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 evrov na prebivalca, kar je približno 15 odstotkov.

Država mora za obvezne naloge občin zagotoviti denar

V združenjih so ob tem poudarili, da sistem financiranja občin določa, da mora državna raven za naloge, ki jih morajo občine v skladu z zakoni opravljati, zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva. Minister za finance Klemen Boštjančič pa je po njihovih navedbah "ponovno govoril o možnostih občin, da primanjkljaje iz naslova financiranja zakonskih nalog zagotovijo skozi lastna, razvojna sredstva". "Tudi tako, da dodatno obremenijo svoje občanke in občane z višjimi položnicami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali tako, da namenska sredstva (komunalni prispevek ...) porabijo tako, da kršijo sprejeto zakonodajo."

Sorodna novica Združenja občin protestno zapustila pogajanja o povprečninah, vlada še upa na dogovor

Takšni predlogi potrjujejo popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin, opozarjajo v občinskih združenjih. Kot so zapisali, pričakujejo, "da se občin v kriznih časih ne sili v dodatno obdavčevanje občank in občanov, v protizakonito delovanje in porabo razvojnih sredstev za namene izvajanja zakonskih nalog".

Kaj predlagata obe strani

Vladna stran je za leti 2023 in 2024 predlagala povprečnino v višini 667 evrov, kar je 20 evrov na prebivalca v Sloveniji več, kot je trenutno določena povprečnina z dogovorom za leto 2023. Gre torej za triodstotni dvig.

Združenja so medtem na prvem sestanku predlagala dvig povprečnine za letošnje leto z zdajšnjih 645 na 736,66 evra. Za leto 2023 so predlagala povprečnino v višini 776,4 evra, za leto 2024 pa v višini 783 evrov. Njihov zadnji, približevalni predlog pa je za prihodnje leto povprečnina v višini 719,63 evra, pri čemer pa pričakujejo, da bodo občine dodatno, izven sistema povprečnine, dobile 33 milijonov evrov za financiranje dogovora države s sindikati javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico. Če bi iz povprečnine krili tudi stroške, ki bodo posledica plačnega dogovora, pa je njihov predlog povprečnina v višini 735,74 evra, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.

"Ker se zavedamo izzivov države pri financiranju vseh nalog, smo predlagali povprečnino, v skladu s katero bodo občine iz lastnih sredstev že krile stroške izvajanja zakonskih nalog v višini 43 evrov na prebivalca. Tako bodo občine same financirale stroške zakonskih nalog v višini 88 milijonov evrov," so ob tem še zapisali v sporočilu za javnost.