Med primeri, ki jih obravnava center, so zlorabe javnih sredstev, namenjenih za socialno pomoč, sistematične kršitve pravic najetih delavcev in oviranje sindikalnega delovanja, več primerov se nanaša tudi na zlorabe okolja - spuščanje nedovoljenih snovi ali bistveno prekoračenih mejnih vrednosti nevarnih snovi v okolju. Foto: EPA
Med primeri, ki jih obravnava center, so zlorabe javnih sredstev, namenjenih za socialno pomoč, sistematične kršitve pravic najetih delavcev in oviranje sindikalnega delovanja, več primerov se nanaša tudi na zlorabe okolja - spuščanje nedovoljenih snovi ali bistveno prekoračenih mejnih vrednosti nevarnih snovi v okolju. Foto: EPA

Primer Ivana Galeta je aprila lani žvižgaštvo vsaj za nekaj časa postavil med osrednje domače novice. Čeprav je Gale najbolj prepoznaven slovenski žvižgač, ni edini, ki se je znašel v takšnem položaju. Na to kaže tudi dejstvo, da so v prvih dveh mesecih delovanja v Centru za zaščito žvižgačev, ki ga je Gale ustanovil z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja, prejeli deset vlog za pomoč. Še več posameznikov se je nanj obrnilo za svetovanje. "To kaže na upravičenost ustanovitve centra, čeprav bi si želeli, da tovrstne potrebe sploh ne bi bilo," so ob tem zapisali na centru.

Med prvimi žvižgači, ki jim je center za zaščito dodelil finančno pomoč, je tudi Blaž Jazbec. Jazbec, ki je bil zaposlen v domžalskem javnem komunalnem podjetju, se je s sodelavcem Tomažem Ličnom aktivno zavzel za pravice najetih agencijskih delavcev in opozarjal na kršitve delodajalca. Agencijski delavci so namreč v podjetju JKP Prodnik opravljali trajno potrebna dela, kar je imelo znake sistematične zlorabe instituta najema delavcev. Najetim delavcem je bilo na koncu sicer poravnano, kar jim je zakonito pripadalo, a kršitelji so ostali nekaznovani. Jazbec, ki je na težavo javno opozoril, pa je bil skupaj z Ličnom izobčen in je na koncu ostal brez zaposlitve ter brez dohodkov. In to čeprav je utemeljen sum, da je bil žrtev povračilnih ukrepov delodajalca, ugotovil tudi inšpektorat za delo.

Vlogo za zaščito je Jazbec izpolnil takoj, ko je bila dostopna. Ko je tričlanska komisija, ki jo sestavljajo filozofinja in sociologinja Renata Salecl, odvetnik Peter Čeferin in soustanovitelj Delavske svetovalnice Goran Lukić, presodila, da je upravičen do denarne pomoči, je to zanj pomenilo tudi močno psihološko spodbudo. "Po vseh udarcih, ki sem jih bil deležen v zadnjem letu, me je ta odločitev kar dvignila. Ponovno sem se zavedel, da sem jaz tisti, ki je na pravi strani," pravi Jazbec. Ob tem upa, da bo tudi sodišče s pomočjo presoje centra drugače gledalo na njegov primer. Na narok s prvo obravnavo na sodišču namreč še vedno čaka – začel naj bi se sredi junija, več kot leto dni po tem, ko je izgubil službo.

Okolje, v katerem le redki zberejo pogum

Dogajanje v mesecih po tem, ko je Gale opozoril na domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme v okviru Zavoda za blagovne rezerve, je pred očmi širše javnosti pokazalo, da se žvižgač kljub podpori dela javnosti lahko hitro znajde v nezavidljivem položaju in na udaru povračilnih ukrepov in pritiskov. Primer je razgrnil tudi pomanjkanje trdnih standardov, pravil in pravnih okvirov za zaščito žvižgačev. "Problem sta dolgotrajnost sodnih postopkov in nerazvita sodna praksa. Večina teh ljudi, ki opozorijo na napake, se potem s podjetji poravna, kar je iz človeške plati povsem razumljivo, a tudi zaradi tega ne more priti do razvoja sodne prakse," pojasnjuje predsednica Centra za zaščito žvižgačev Andrijana Bergant, tudi soustanoviteljica in predsednica Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja. Poravnave so po njenih besedah pogostejše v zasebnih podjetjih, v katerih je poslovanje manj formalno.

Odpuščanje iz maščevanja: Nezavidljiv položaj delavcev, ki opozorijo na krivice v podjetju

Tisti žvižgači, ki se ne poravnajo, pogosto kljub utemeljenemu sumu, da so bili žrtve povračilnih ukrepov, brez finančnih prihodkov tudi več kot eno leto čakajo na sodno obravnavo. "Dejstvo je, da je po pravico še vedno treba iti na sodišče in da se večina žvižgačev nikoli ne povrne v prejšnje stanje. Neke bolj resne pomoči, da bi jim v procesu rehabilitacije ekonomsko, socialno in psihološko res pomagala, pa še ni," meni Andrijana Bergant. Ker se jim zdi takšno stanje nesprejemljivo, se v okviru Centra za zaščito žvižgačev trudijo zagotoviti, da posameznik, ki ga po opozorilih na nepravilnosti in nezakonitosti v podjetjih doletijo povračilni ukrepi, ni prepuščen samemu sebi in da ima na voljo ustrezno finančno, psihološko in pravno pomoč.

Zlorabe javnih sredstev, okolja in uradnih položajev

Po besedah Andrijane Bergant so kršitve, na katere so opozorili žvižgači, ki se obračajo na center, skrb vzbujajoče. "Mnogo je takih, ki vključujejo hudo grožnjo za javne dobrine. Več primerov se nanaša na zlorabe okolja – spuščanje nedovoljenih snovi ali bistveno prekoračenih mejnih vrednosti nevarnih snovi v okolju. Gre tudi za sistematične, dolgoročne kršitve pravic najetih delavcev in oviranje sindikalnega delovanja," je naštela. Med primeri, ki jih obravnava center, so tudi zlorabe javnih sredstev, namenjenih za socialno pomoč, kršitve pravil javnega naročanja, zlorabe uradnega položaja in policijskih pooblastil ter kršitve zoper javno zdravje.

Kot glavni motiv posameznikov, ki se obračajo na center, opaža predvsem zavezanost stroki. "Veliko je strokovnjakov, ki pri svojem delu opažajo nepravilnosti in se čutijo odgovorni," je pojasnila predsednica centra. Ob tem je dodala, da motiv sicer ni pomemben – če nekdo opozori na nezakonitosti in zlorabe in se te izkažejo za resnične, je prijava potrebna in verodostojna.

Kot pojasnjujejo na Centru za zaščito žvižgačev, je izraz žvižgač precej širok pojem, ki nima enotne definicije. To je oseba, ki razkrije informacijo ali nepravilnost v organu ali organizaciji, v kateri je zaposlena ali v kateri je bila zaposlena ali pa je zanjo delala na kakšni drugi pravni podlagi.

Možnost za spremembe prinaša evropska direktiva, a velikega interesa za zdaj ni

"Po slovenski zakonodaji je zaščita žvižgačev za zdaj predvidena le po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije in je omejena na koruptivna dejanja. Te zakon prepoveduje in za žvižgača, ki jih trpi, predpisuje odškodnino. Koliko je takšna zaščita v praksi efektivna, pa smo videli na primeru Ivana Galeta in lahko gledamo tudi na primeru drugih žvižgačev," je trenutno ureditev komentirala predsednica Centra za zaščito žvižgačev.

Upanje prinaša evropska direktiva, ki po besedah Bergantove državam članicam daje možnost, da celovito uredijo problematiko žvižgaštva. Med drugim direktiva predvideva obrat dokaznega bremena. "Če bo žvižgač po opozorilih na napake odpuščen, degradiran, če bo prejel nižjo plačo ali mu bo preprečeno napredovanje in podobno, bo moral delodajalec dokazati, da pri tem ne gre za povračilne ukrepe," je razložila odvetnica Jerica Jančar, ki prav tako deluje v okviru Centra za zaščito žvižgačev. V trenutni ureditvi mora namreč žvižgač dokazovati, da je uradni razlog, iz katerega so mu odpovedali pogodbo, navidezen in da je v resnici žrtev povračilnih ukrepov.

Žvižgači v Evropski uniji bodo odslej bolje zaščiteni

Direktiva poleg tega predvideva tudi krepitev zaščite žvižgačev na institucionalni ravni – tako na notranji ravni v podjetjih in organizacijah kot zunanji, državni ravni. Predvideno je, da bodo morale notranje kanale za zaščito žvižgačev urediti vsa javna in zasebna podjetja z več kot 50 zaposlenimi oziroma tista, ki na letni ravni presegajo 10 milijonov evrov prihodkov "Vsak vrtec, šola, vsako večje podjetje – vsi bodo morali imeti notranjo linijo za prijavo nepravilnosti in napak ter poskrbeti, da prijavitelj ne bo deležen povračilnih ukrepov. V nasprotnem primeru bo upravičen do denarnega nadomestila," je pojasnila Andrijana Bergant.

Zunanjo linijo bo morala glede na direktivo organizirati država. S tem bo žvižgaču ponujena možnost, da se obrne naravnost na državno institucijo. Država bi torej po direktivi morala poskrbeti za vzpostavitev institucije, ki bi bila podobna Centru za zaščito žvižgačev. Kot pri tem poudarja njegova predsednica, si v centru ne želijo postati državni organ. "Upamo sicer, da bo ostal prostor za naše delovanje, a želimo ostati neodvisna nevladna organizacija. Bi si pa želeli sodelovanja, močno si želimo celovito urejeno področje zaščite in učinkovit organ," je pojasnila.

Rok za prenos evropske direktive v slovensko zakonodajo se izteče 17. decembra 2021. "Za celovito javno razpravo je že zelo pozno, prepozno," ob tem opozarja Andrijana Bergant. Na Centru so se večkrat pisno obrnili na ministrstvo za pravosodje, a o načrtih za ureditev področja niso prejeli odgovora. Tudi sicer se evropskim državam ne mudi z implementacijo direktive – po informacijah predstavnic Centra za zaščito žvižgačev je to doslej naredila le Slovaška. Države članice imajo področje zaščite žvižgačev urejeno različno. Celovito pravno zaščito je ob sprejemanju direktive leta 2019 po mnenju Evropskega parlamenta zagotavljalo deset držav EU-ja.

Zaščito žvižgačev krepi tudi Transparency International Slovenia

Pomoč in zaščito žvižgačem v Sloveniji zagotavlja tudi Transparency International (TI) Slovenia, ki je z 2. junijem okrepil delovanje Centra Spregovori!. Odslej ponujajo novo tehnološko rešitev, ki omogoča varno in anonimno prijavo sumov nepravilnosti, hkrati pa omogoča dvosmerno komunikacijo s svetovalci centra. Spletni obrazec je na voljo tako v slovenščini kot angleščini. Temelji na mednarodno preizkušeni odprtokodni tehnologiji, ki jo uporabljajo številne organizacije po svetu.

"V primeru anonimnih prijav po klasičnih kanalih se institucije ali tisti, ki žvižgačem pomagamo, pogosto srečujemo s pomanjkanjem informacij, kar nam onemogoča ukrepanje, saj z žvižgačem v primeru anonimne prijave, potem ko le-ta poda prijavo, običajno ni mogoče več komunicirati. Nova platforma hkrati omogoča anonimnost in varno komunikacijo vse do konca obravnave primera," je povedala predsednica TI Slovenija Alma Sedlar.

Tudi v TI Slovenia ob tem poudarjajo, da se rok za prenos Direktive o zaščiti žvižgačev nezadržno bliža. "Skrb vzbuja pomanjkanje napredka pri pripravi predloga zakona za prenos direktive. Pričakujemo, da bo prenos Direktive prioriteta novega ministra ali ministrice za pravosodje in da bo to ena od ključnih tem ob zaslišanju kandidata na matičnem odboru Državnega zbora," so zapisali.

Center sredstva nabira tudi prek donacij

Ivan Gale soustanovil Center za zaščito žvižgačev

Celotna ekipa, ki upravlja center in odbor za zaščito žvižgačev, delo opravlja prostovoljno. Pogoje za delo centra večinoma zagotavljajo sredstva ustanovitelja, Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja. Nadaljnje potrebe profesionalizacije želijo v centru financirati iz razpisov, sredstva pa že zbirajo tudi s pomočjo prostovoljnih donacij.

Od marca se je na računu Centra s pomočjo donacij nabralo nekaj več kot štiri tisoč evrov. "Hvaležni smo za vsak evro in za vse več takih posameznikov, ki se naročijo na redno, mesečno donacijo. Povprečna donacija znaša približno 20 evrov, prejeli pa smo tudi že nekaj posameznih donacij po 100 ali 200 evrov. Najvišja je bila donacija v višini 650 evrov s strani edinega podjetja, ki je doslej doniralo Centru. Skupno je doslej sredstva nakazalo več kot sto posameznikov," je pojasnila predsednica. Dodala je, da ocenjuje, da so z obsegom donacij šele na začetku, in da računajo na to, da jih bo podprlo še mnogo članov družbe in podjetja, ki vedno bolj prepoznavajo nujnost dela, ki se mu posveča Center za zaščito žvižgačev.