Andre Agassi je leta 1999 zmagal na OP Francije in se vpisal med legende. Foto: EPA
Andre Agassi je leta 1999 zmagal na OP Francije in se vpisal med legende. Foto: EPA
Björn Borg
Björn Borg je petkrat dvignil wimbledonski pokal. Foto: EPA
Jürgen Schult
Rekord Jürgena Schulta bo težko izboljšati. Foto: EPA
Sergi Bruguera
Sergi Bruguera je bil sredi devetdestih kralj peščenih igrišč. Foto: EPA
Zlatko Zahovič
Zlatko Zahovič je najprej novinarjem povedal svojo plat zgodbe, potem pa je zapustil reprezentančno bazo. Foto: EPA

V finalu je Američan zmagal z 1:6, 2:6, 6:4, 6:3 in 6:4 in tako slavil na vseh štirih največjih turnirjih (Wimbledon 1992, New York 1994, Melbourne 1995 in Pariz 1999), kar je do takrat uspelo le štirim igralcem - Fredu Perryju (1934), Donu Budgu (1938), Royu Emersonu (1964) in Rodu Laverju (1969). Izbranim se je leta 2009 pridružil še Roger Federer, leta 2010 pa Rafael Nadal.

Agassi je finale začel zelo slabo. Po 70 minutah igre je Medvedev vodil že z 2:0 v nizih, dvoboj pa je vmes zmotil tudi dež. Agassi se je v nadaljevanju zbral in začel igrati zelo agresivno z osnovne črte, Ukrajinec pa je delal vse več napak. To je bila velika vrnitev teniške legende iz Las Vegasa, ki je zatem dobil še štiri turnirje za grand slam.

1956
Rodil se je švedski teniški igralec Björn Borg. Z igranjem tenisa je pričel pri 9 letih. Kmalu je izpopolnil svoj paradni udarec - dvoročni beckhend. Pri 14 letih je pustil šolo in leto zatem postal najboljši mladinec na svetu. Leta 1974 je pri 17 letih zmagal na Roland Garrosu. V finalu je s 2:6, 6:7, 6:0, 6:1 in 6:1 ugnal Manuela Orantesa.

Čeprav ni nikoli igral na avstralskem odprtem prvenstvu, na OP ZDA pa mu nikoli ni uspelo dvigniti pokala (izgubil je kar štiri finala), je z 11 posamičnimi naslovi na grand slamih četrti na večni lestvici. Uspešnejši so le Švicar Roger Federer, Američan Pete Sampras in Avstralec Roy Emerson.

Še posebej se je izkazal v Parizu, kjer ima rekord s šestimi zmagami (1974, 1975, 1978-1981), Wimbledon je od 1976 do 1980 osvojil petkrat zapored. Ljubiteljem tenisa je posebej v spominu ostala njegova nepozabna zmaga leta 1980 nad Johnom McEnroejem z 1:6, 7:5, 6:3, 6:7 in 8:6. V podaljšani igri v četrtem nizu je Američan zmagal z 18:16, a se je Borg vseeno veselil zmage. Naslednje leto se mu je McEnroe maščeval za poraz. Borg se po tem porazu nikoli več ni vrnil v Wimbledon, leta 1982 je presenetil vse z novico, da zaključuje kariero.

Po upokojitvi je zabredel v velike težave. Zapravil je ves denar, imel je težave z mamili, govorilo se je tudi o poskusu samomora. Leta 1991 je z željo po zaslužku načrtoval vrnitev, ki je bila pravi polom. S svojim tradicionalnim lesenim loparjem je bil lahek plen za nove mlade igralce. Borg je bil številka ena svetovnega tenisa 109 tednov (med letoma 1977 in 1981). Dobil je 61 turnirjev med posmazniki in 4 med dvojicami.

1986
Nemec Jürgen Schult je na mitingu v Neubrandenburgu postavil svetovni rekord v metu diska (74,08 m), ki velja še danes.

1987
17-letna Steffi Graf je v finalu Roland Garrosa s 6:4, 4:6 in 8:6 premagala Martino Navratilovo in postala najmlajša zmagovalka v zgodovini pariškega grand slama. Nemka je v naslednjih 12 letih postala najboljša igralka vseh časov, dobila je kar 22 turnirjev za grand slam.

Njen rekord v Parizu je leta 1990 izboljšala Monica Seles, ki je zmagala pri 16 letih.

1993
V poljskem Wroclawu je v prijateljski košarkarski tekmi Slovenija premagala Hrvaško s 94:90. To je bila zadnja tekma legendarnega Dražena Petrovića. Naslednji dan je umrl v prometni nesreči blizu Ingolstadta.

1993
V finalu teniškega OP Francije je Španec Sergi Bruguera po 4 urah v petih nizih s 6:4, 2:6, 6:2, 3:6 in 6:3 premagal Američana Jima Courierja. Bruguera je zmagal osmič prvič na grand slam turnirju. Zmago na Roland Garrosu je ponovil tudi leto kasneje, ko je ugnal rojaka Alberta Berasateguija.

2001
Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2002 v gosteh premagala Švico z 1:0. Varovanci Srečka Katanca na stadionu St. Jakob niso blesteli, a so osvojili tri zlata vredne točke. Švicarji pokazali nekaj več, imeli žogo več v nogah, si pripravili več priložnosti, slavili pa so vseeno Slovenci.

V 82. minuti je Stephane Henchoz storil veliko napako, slabo je podal svojemu vratarju, kar je izkoristil Sebastjan Cimerotič, ki je prestregel žogo in jo mimo Pascala poslal v mrežo. Švicarji so zaigrali na vse ali nič, toda niso uspeli izenačiti.

2002
Afera med Srečkom Katancem in Zlatkom Zahovičem je dobila epilog. Najboljši strelec slovenske reprezentance je odšel domov. Odpeljal se je na letališče v Džedžuju, od koder je nadaljeval pot v Seul in Lizbono. Vodstvo Nogometne zveze Slovenije se je odločilo, da Zlatka zaradi žaljenja selektorja in nediscipline iz reprezentančne baze v Seogvipoju pošlje domov.

Vodstvo zveze je kot razloge za Zahovičevo izključitev navedlo žalitve selektorja med in po tekmi s Španijo (1:3), neprimerno vedenje v hotelu, nespoštovanje dogovora in predvsem to, da je želel vlogo krivca spremeniti v vlogo žrtve. Ob tem je po mnenju NZS zlorabil tudi zaupanje soigralcev, ki naj bi ga po njegovem v večini podpirali, čeprav so dejanje obsojali.

2004
Argentinec Gaston Gaudio je v finalu Roland Garrosa z 0:6, 3:6, 6:4, 6:1 in 8:6 premagal rojaka Guillerma Corio. Po letu 1979, ko se je zmage v finalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije veselil Guillermo Vilas, je to nov uspeh argentinskega tenisa. Vilas je Roland Garros osvojil leta 1977.

Gaudio je bil v prvih dveh nizih le statist, potem pa se je prebudil, Coria pa je imel težave s krči in se je komaj premikal. V zadnjem nizu je Coria s pomočjo tablet zbral nove moči in bil celo blizu zmage.