Čeprav mu v primerjavi s svetovnim primanjkuje nekaj južnoameriške igrivosti ter eksotične barvitosti predvsem afriških reprezentanc, je po drugi strani stara celina v nekaterih pogledih še vedno zakon. Predvsem pa: mitska srečanja "velikih" reprezentanc so na evropskih prvenstvih bolj pogosta, kar ima še eno posledico. Presenečenja so bolj verjetna (primer Danske leta 1992 in Grčije leta 2004), saj se favorizirane reprezentance pogosteje medsebojno izločajo in s tem olajšajo delo navdahnjenim outsiderjem.

V času Eura 2008 v Avstriji in Švici bom v mojem blogu in na spletni strani MMC-ja www.rtvslo.si/ep2008 pisal vsak dan, ob tem pa vas vabim tudi k poslušanju posebnega zvočnega abecednika, v katerem vam bom pripovedoval o zanimivostih, ki so povezane z evropskim prvenstvom, prizorišči in posamezniki. Zvokovni abecednik bo na voljo v zvočni ponudbi "Mojega spleta" na spletnih straneh www.rtvslo.si. V vsakem primeru vam bom zelo hvaležen za odzive, saj mi nogometni podcast že dlje časa predstavlja velik izziv.

Za začetek vam predstavljam zelo osebne poglede na reprezentance, ki bodo igrale prvi dan Eura 2008:

Skupina A: vprašaji na četrto potenco
Prednost domačih igrišč na evropskih prvenstvih doslej ni bila preveč izrazita, zadnji "domači" evropski prvaki so bili Francozi leta 1984, torej pred 24 leti. Švicarji, ki ob morebitni uvrstitvi v finale sploh ne bi igrali doma (tekma za naslov bo pač na Dunaju), so v nogometnem smislu trenutno daleč pred Avstrijci, toda na zadnjih pripravljalnih tekmah se delovali precej ubogo. Imajo nekaj izjemnih, a nepredvidljivih posameznikov, kar še posebej velja za Alexandra Freija, napadalca Borussije iz Dortmunda, najbrž najboljšega izvajalca prostih strelov v Bundesligi. Če mu bo v domačem Baslu na uvodni tekmi uspelo soigralce privabiti k učinkoviti igri, je marsikaj mogoče. Zadaj so bili Švicarji nazadnje trdni: na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006 iz igre niso prejeli niti enega zadetka - izpadli so v osmini finala z Ukrajino po streljanju enajstmetrovk. Bizarno: zadeli niso niti ene same.

Tudi Čehi so uganka. Po slovesu Pavla Nedveda in poškodbi Tomaša Rosickega se zdijo sicer šibkejši, a kljub vsemu imajo še vedno veliko odličnih nogometašev. Morda bodo tokrat igrali manj lepo, a uspešneje.

Kaj bo pokazal Ronaldo?
Največji vprašaj in klicaj hkrati je Portugalec Cristiano Ronaldo. Glede na odlične igre v tej sezoni vse kaže, da bo prav od njega odvisen portugalski končni uspeh. Ne glede na drugo mesto na Euru 2004 in četrto na SP-ju 2006 se prav Ronalda drži očitek, da ni mož niti velikih tekem niti prvenstev. Dovolj dober je, da to ovrže v Švici, a sam ne bo zmogel. Prav v tem je težava: se bo ekipa voljna podrediti njegovi svobodi na igrišču (brez katere bržkone ne bo uspeha). In hkrati: bo znal Cristiano Ronaldo dovolj nesebično obrzdati svoj genialni ego (oziroma egoistični genij)? In hkrati odmisliti zgodbe o njegovem domnevnem prestopu iz Manchester Uniteda v Real?

In naposled Turki, ki jih imam v tej skupini najraje. Selektor Fatih Terim ne glede na italijanske izkušnje ter zmago z Galatasarayjem v pokalu Uefe leta 2000 v Evropi nima kdo ve kako dobrega slovesa. Bržkone je še najboljšo potezo v zadnjih letih storil z odslovitvijo Hakana (Şükürja). Turški nogomet je popolna norišnica, kar se vidi tudi na igrišču. Na tribunah in okolju Eura 2008 ne bo nič drugače, saj bodo švicarski in nemški Turki (avstrijskih je nekoliko manj) posebej glasni in zahtevni. Emre (Belözoğlu), ki se bo iz Newcastle Uniteda kmalu preselil v Fenerbahce, in Yıldıray (Bastürk), v Nemčiji rojeni (in igrajoči) sin rudarja, sta, vsaj zame, tista, ki bi lahko včasih tako notranje razdiralno energijo usmerila v pravo smer. Za Turke bo navijal tudi eden mojih priljubljenih pisateljev – Nobelovec Orhan Pamuk, ki je mladost preživel na tribunah Fenerbahceja.

Moji napovedi (ki prihajata iz srca, zato ju je treba tudi tako razumeti):

Švica - Češka 2:2
Turčija - Portugalska 4:3.

Še enkrat vabljeni k poslušanju zvočnega abecednika, ki bo na voljo jutri dopoldne. Začel bom, precej neoriginalno, priznam, s črko A.

Igor E. Bergant