Novak Đoković je skupaj z ženo Jeleno 3. junija 2020 sredi prvega vala pandemije koronavirusa v Evropi na Danskem ustanovil podjetje QuantBioRes A/S, ki se ukvarja z razvijanjem zdravljenja in zdravil za retroviruse in odporne bakterije, razkriva portal Klix.ba iz Bosne in Hercegovine.

Skupaj 80-odstotna lastnika QuantBioResa

Vsa tri dosedanja obvestila za javnost danskega podjetja razkrivajo, da v prvi vrsti skušajo razviti zdravljenje koronavirusne bolezni. Glavna ustanovitelja podjetja sta zakonca Đoković: žena Jelena je 39,2-odstotna lastnica, medtem ko ima Novak 40,8 odstotka delnice podjetja QuantBioRes A/S. Manjšinska lastnika sta zakonca Slingsby iz Velike Britanije.

Novak in Jelena Đoković sta označena kot dejanska lastnika novega farmacevtskega podjetja, ki sta ga zagnala prek svoje beograjske delniške družbe Tulua. Novak je tudi član tričlanske uprave podjetja.

V objavah biotehnološkega podjetja, ki je registrirano za proizvodnjo farmacevtskih preparatov, je zapisano, da so že začeli testiranje različnih pristopov k zdravljenju covida-19.

Tudi v Sloveniji raziskujejo za Đokovićevo podjetje

Tehnološki pristop podjetja temelji "na uporabi edinstvenega in novega modela resonančnega prepoznavanja (RRM)", piše na spletni strani farmacevtskega podjetja, ki pa po juliju 2020 ni več objavljalo. Preostali podatki o poslovanju so skopi, a Reuters je priklical izvršnega direktorja Ivana Lončarevića.

Po njegovih besedah dela za QuantBioRes okoli 11 raziskovalcev na Danskem, v Avstraliji in tudi Sloveniji. Lončarević je poudaril, da razvijajo zdravljenje in ne cepiva. Podjetje razvija peptid, ki preprečuje okužbo s koronavirusom v človeški celici, pričakuje pa, da se bodo to poletje začela klinična preizkušanja v Veliki Britaniji, je dodal Lončarević za Reuters.

Izgon iz Melbourna, zaprta vrata Pariza

V omenjenem času je Novak Đoković večkrat izjavil, da se ne namerava cepiti s cepivom proti covidu-19, ki je bilo sredi leta 2020 šele v zgodnjih fazah razvoja. Ker se Đoković ni cepil – javnosti ni želel razkriti cepilnega statusa – proti covidu-19, je potreboval za vstop v Avstralijo zdravniško izjemo, ki jo je pridobil od prirediteljev OP-ja Avstralije v Melbournu, ki pa niso upoštevali neposrednih navodil ministrstva za zdravstvo, da prebolelost koronavirusa ni upravičena izjema.

Ob prihodu v Avstralijo so obmejne oblasti Đokoviću ukinile vizum in ga pridržale. Sledila je 11-dnevna sodna drama, v kateri je sprva zmagal prvi tenisač sveta, a na koncu je zvezno sodišče pritrdilo odločitvi ministra za priseljevanje, ki je v skladu s pooblastili lahko sam razveljavil vizum Đokoviću. Na koncu je bil 34-letni Beograjčan deportiran iz Avstralije tik pred začetkom uvodnega teniškega turnirja za grand slam, kjer se bi kot prvi nosilec potegoval za 10. zmago v Melbournu in s tem rekordno 21. zmago na turnirjih velike četverice.

Med glavnimi argumenti ministra Alexa Hawkeja za razveljavitev vizuma, ki ga je predložil sodišču, je bila navedba, da bi igranje Đokovića v Melbournu okrepilo proticepilsko gibanje. "Menim, da lahko prisotnost gospoda Đokovića predstavlja tveganje za zdravje avstralske skupnosti, saj lahko vzbudi proticepilsko razpoloženje," je v obrazložitvi zapisal minister.

Za nameček se zdaj obeta, da Đoković ne bo mogel nastopiti niti na drugem turnirju za grand slam v sezoni – na OP-ju Francije v Parizu, saj so v Franciji v nedeljo sprejeli popravke zakona, po katerem je cepljenje obvezno za vse profesionalne športnike, ki želijo nastopiti v državi. Vsaj za zdaj tako zdravila pri Đokoviću ne pridejo v poštev, četudi bi ga razvilo njegovo podjetje.