Poudarjajo, da bodo tudi ob strogih pravilih, takoj ko bo mogoče, stopili na oder in odigrali, kar znajo. "Nikakor nismo privrženci sedečega občinstva, a če bo tako določeno, bomo sedeli tudi mi. Nastopi nam financirajo ustvarjanje večnih izdelkov, tako da smo, ko bo mogoče, prvi na odru. Do takrat pa …"

Zasedbo sestavljajo Urban Lutman, Matija Koritnik, Mark Žakelj, Jošt Lampret, Gaj Bostič, Blaž Avsenik, Tadej Šepec in Vid Šketa, trenutno pa so v procesu pripravljanja studijskega prvenca.

"Smo mladi glasbeniki in brez družin, navajeni smo življenja iz dneva v dan že od prej, tako da kreative ni zmotila trenutna eksistenčna bitka, nam pa vsebinsko vedno bolj sede blues," pravijo o ustvarjanju v času koronakrize in dodajajo, da se jim sicer z njegovo izdajo ne mudi.

Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Kako je koronakriza spremenila vaše načrte za leto 2020?
Odpadlo je več koncertov, načrti za album so se zavlekli, dopustovali pa bomo za Bežigradom. Sicer je pa za vse glasbenike v slovenskem prostoru enako, nas pa boli to, da si res nismo želeli dopustovati za Bežigradom.

Je karantena v vas vzbudila večjo ustvarjalnost kot sicer ali ste se spopadali s kakšno večjo blokado?
Smo mladi glasbeniki in brez družin, vajeni smo življenja iz dneva v dan že od prej, tako da ustvarjalnosti ni zmotila trenutna eksistenčna bitka, nam pa vsebinsko vedno bolj sede blues. Med karanteno smo posneli nekaj priredb za lajšanje dolgčasa sebi in našim oboževalcem na družbenih omrežjih in pripravili nekaj predlogov za preostanek albuma. V kreativnem smislu je karantena iz nas izvlekla tudi pozitivne nove pristope k glasbi.

Kako daleč ste s pripravo studijskega prvenca?
Nekaj novih pesmi je pripravljenih, pet imamo že posnetih, sicer smo do zdaj objavili štiri. Pred kratkim izdana Magnolije naznanja pristop k albumu, ki si ga želimo že dlje časa, termin izdaje pa je odvisen tudi od drugih faktorjev okoli nas in seveda trajanja koronakrize.

Lahko poslušalci pričakujejo konceptualen album ali je to nekaj, s čimer se pri ustvarjanju ne obremenjujete?
Ko bo, bo to naš prvi album, zato bo "konceptualen" zgolj na način, da je vsaka pesem nastala malo po svoje. Mladi smo, raziskujemo različne vsebinske in ustvarjalne vzorce in se trenutno posvečamo in prepuščamo temu konceptu. Navadno je celoten album odraz nekega obdobja izvajalca, mi pa smo šli korak za korakom že pred krizo, tako da bo vsaka posamezna pesem odraz določenega obdobja. Za zdaj se imamo za pesmarje, ne albumarje.

Še naprej ostajate najbolj domači v romantičnih temah ali boste njihov nabor na albumu razširili?
Seveda so ljubezenska besedila ta, s katerimi se najbolj poistovetimo, bo pa na albumu tudi kakšno drugo sporočilo. Mi se držimo tega, da je najboljša glasba neobremenjena glasba. A ta mora biti še vedno sporočilna. Verz, ki je v besedilu kar tako, zaradi rime ali zaradi kozmetike, se nam ne zdi smiseln. Veliko čustev je mogoče izzvati s pesmijo, mi za zdaj izbiramo ta, ki postajajo vedno bolj samoumevna, a nujna za ohranjanje človeškosti pri poslušalcu.

Katere so najtežje stvari, s katerimi se mora spopasti glasbenik, ko ustvarja prvenec?
Kot rečeno, gremo mi za zdaj korak za korakom oziroma skladbo za skladbo. To nam daje čas, da najtežje stvari pri ustvarjanju prvenca doživljamo skozi daljše časovno obdobje in zato pravzaprav sploh niso tako zelo težke. Sicer se pa s tem ne spopadamo sami. Ob strani nam stoji založba SonicTribe, kjer dobimo logistično, strateško in finančno podporo, tako da z osredotočenostjo na cilje, ki so pred nami, ni težav in ne stresa.

Težave konkretno torej niso težave, so bolj izzivi, gredo pa takole: treba je pripraviti dober material in hkrati imeti v mislih celoten album, iskanje zvoka – a kot rečeno, se mi s tem za zdaj ne obremenjujemo toliko –, samokritika in delo s studijci, ki jih še ne poznaš dobro v ustvarjalnem smislu. Snemanje v studiu pa je seveda drugačno od odra ali vaje. Psihična pripravljenost je vseeno pomembnejša, kot bi si mislil marsikdo.

Če so Magnolije prispodoba za najstniške ljubezni – ali morda pripravljate tudi kakšno nadaljevanje, skladbo o večni ljubezni?
Skladbe o večnih ljubeznih bomo delali pozneje, ko si bomo večno ljubezen lahko vsaj približno postavili v prostor in čas. Realno za zdaj iščemo trenutke in prebliske, ne potopisa.

Ali glasbenik lahko ustvarja dobre ljubezenske pesmi, če je srečno zaljubljen? Zakaj?
Glasbenik lahko ustvarja najboljše ljubezenske pesmi srečno zaljubljen, če ga to najbolj navdihuje. Ali nesrečno odzaljubljen, če ga navdihuje to. Sicer pa zagotovo najdeš vzporednice, če recimo prebereš celotni opus nekega pesnika in potem primerjaš z dogodki v osebnem življenju. Vsaj besedila pesmi se razvijajo iz misli in besed iz vsakdana, kaj ti gre najbolj po glavi, kaj ti še vedno odzvanja v glavi in kako raziskati, ali se za tem skriva še kaj več. Če te je v nekem trenutku poljubila ali onem zapustila, je od tebe odvisno, kateri trenutek si boš bolje zapomnil.

Koliko časa ste potrebovali, da ste našli zvok, ki ste ga lahko vzeli za svojega? Si sploh upate trditi, da ste ga že našli?
Čeprav smo svetlopolti, brez sramu priznavamo, da naš zvok in glasba slonita na teh, ki ju v splošnem pripisujejo temnopoltim izvajalcem. Zvok se bo vsekakor spreminjal okoli okvirno zastavljenih smernic, en del tega je odvisen tudi od producenta. Mi smo sproščeni in pripravljeni odkrivati nove možnosti. Ne vem, ali imamo pri občinstvu že definiran lasten zvok, želimo si samo to, da poslušalec reče: ''Aha, to so pa Batista Cadillac!''

Kako v času brez koncertov novo glasbo uspešno plasirati med poslušalce?
Najprej seveda konvencionalni mediji, torej radio in televizija. In takoj nato oziroma obenem še družbena omrežja in druge glasbene platforme. Te delujejo nemoteno, a nam to za potešitev pomanjkanja glasbenega socialnega stika ne pomaga kaj dosti, sploh po "koncertnem postu", ko si želimo bolj nastopov kot ogledov.

Kot kaže, se krizna situacija v kratkem ne bo spremenila, zato lahko obljubimo podoben tempo kot do zdaj. Vsekakor moramo poskrbeti za nov material, ne glede na ovire, ki so za zdaj postavljene. Razmišljamo o postkoronskem obdobju, zanj pa delamo že zdaj.

Kakšna bo koncertna izkušnja, ko bo to ponovno dovoljeno in bo imelo potencialno precej stroga pravila?
Premalo časa je minilo od začetka te krize, da bi pozabili, kaj zares pomeni neposredni stik z občinstvom na koncertu. Brez dvoma tega niso pozabili niti ljudje. Na koncu koncev je to bistvo popularne glasbe. In nas zanima, kako se bomo počutili vsi, tako mi na odru kot poslušalci pod njim. Naša glasba je med drugim tudi emocionalna, vabi k gibanju in plesu, in če bodo poslušalci prisiljeni na akademsko posedanje in na neki način "duhanje vijolic skozi steklo", bo to zgolj neki približek bistvu. Upamo torej, da bo čim prej tako, kot je bilo.

Ob strogih pravilih pa bomo pač stopili na oder in odigrali, kar znamo. Kot rečeno, nikakor nismo privrženci sedečega občinstva, a če bo tako določeno, bomo sedeli tudi mi. Nastopi nam financirajo ustvarjanje večnih izdelkov, tako da smo, ko bo mogoče, prvi na odru. Do takrat pa …

Kako bo poleg koncertne izkušnje novi koronavirus spremenil glasbo in glasbenike v Sloveniji?
Menimo, da se bo po krizi pokazal primanjkljaj delavcev v glasbeni industriji, še posebej pri starejših kolegih. Če moraš plačati položnice s praznimi žepi, bo prva stvar, ki gre, draga glasbena oprema. Ko teh sredstev zmanjka, je treba najti varno službo, naj je to kar koli. Ko se navadiš rutiniranega delovnika in zagotovljene plače, je za marsikoga vrnitev v glasbo težka. Mi pač ne gremo nikamor. Bo pa virus seveda bistveno zarezal v slovensko glasbeno geografijo, menimo, da bo tudi med mlajšimi glasbeniki precej takih, ki se bodo znašli pred pomembnim vprašanjem glede ustvarjanja; ali sploh oz. kako in kam.

Vas je strah, da albuma ne boste mogli pospremiti tudi s koncerti? Ga je brez tega mogoče konkretno predstaviti?
Na albumu je še precej dela, tako da imamo nekaj časa za spremljanje situacije in morebitni razmislek o alternativah. Prioriteta nam je čimprejšnja izdaja albuma, hkrati pa tudi možnost predstavitvenih koncertov. Upamo, da se oboje uskladi, sicer gremo v gverilo in z založbo razmišljamo o različnih opcijah. Za prvi album se nam zdi prav, da bi ga pospremili, kot se je do zdaj delalo. Z igranjem v živo po Sloveniji in predstavljanjem naše glasbe na, za nas, še neraziskanih odrih.

Čas za napovedi nikakor ni pravi, hkrati pa ni nujno, da se nam mudi z izdajo. Ena od mogočih opcij je tudi, da ga izdamo, ko bo te situacije konec. Datum izdaje pa je na koncu seveda odvisen tudi od dogovora z založbo.

Kaj je tisto, s čemer po vašem mnenju izstopate v primerjavi z drugimi glasbeniki in s čim točno puščate pečat na glasbeni sceni?
Mislimo in upamo da izstopamo že takšni, kot smo. V bendu nas je osem, povprečna starost osmih članov je približno 22 let, navdih pa črpamo tudi iz več desetletij pred našimi prvimi toni. Z vsako pesmijo želimo, da se posluša še dolga leta, zato nas zanima le iskren in avtorski pristop. Glede potrditve tega pečata bomo pa vsi skupaj še počakali. Vsekakor si želimo izstopati tudi s kakovostnim izvajanjem, letvico smo postavili visoko, odzivi in ocene pa potrjujejo, da smo tam oziroma na pravi poti.

Se vam zdi, da ste svojo udeležbo v šovu za iskanje talentov dovolj dobro izkoristili? Je bila to dovolj velika odskočna deska ali bolj zgolj izkušnja?
Udeležba se je zgodila v nekem prejšnjem obdobju, je pa zagotovo prispevala pri spoznavanju medijskega prostora in širšega kroga ljudi iz "foha" ter prvih korakih ustvarjanja prepoznavnosti imena. Prava odskočna deska je za nas sodelovanje s SonicTribe in naš prvi single Pust me do besede.

Katero stvar na slovenski glasbeni sceni bi si najbolj želeli spremeniti, zakaj?
Zaradi znanih razlogov bodo slovenske kolektivne organizacije v letu 2020 pobrale bistveno manj nadomestil kot v prejšnjih letih. V tem trenutku, ko koncertov ni in bo večina prihodkov odvisnih od upravljanja naših pravic, bi si želeli, da naše kolektivne organizacije prepolovijo oziroma bistveno znižajo svoje stroške za leto 2020 ter na ta način zagotovijo vsaj približno spodobna izplačila v letu 2021, ko bomo glasbeniki, poleg tega, da skoraj gotovo ne bo koncertov v pravem pomenu besede, še dodatno občutili lahkoto naših denarnic.

Je po vaši izkušnji Slovenija prijazna do novih bendov oziroma glasbenikov?
Slovenija na splošno ni prijazna do mladih glasbenikov, pravzaprav ni prijazna do glasbenikov nasploh. Zelo nazoren primer je status glasbenikov v času te krize. Panoga je popolnoma zapostavljena in bojimo se, da bo to ostala dolgotrajna realnost.
Vsekakor pa mislimo, da smo po tem čudnem času zdaj v zanimivejšem ustvarjalnem obdobju novih izvajalcev doma in na tujem, tako da vse le ni tako črno. Slovenija nima tako velikih težav z rešitvijo. S prijaznostjo se ji pravzaprav sploh ni treba ukvarjati, naj poskrbi za vse panoge enako in za splošno stabilnost. In ko bo tako, bomo ljudje prijazni drug do drugega, kar sami od sebe.