Okjökull leta 1986 (levo) in Okjökull na začetku avgusta 2019. Foto: AP

Ledenik Ok je bil uradno razglašen za izgubljenega leta 2014, ko ni bil več dovolj obsežen, da bi se premikal. Kar je bilo nekoč veličasten ledenik, je tako zgolj le še majhna zaplata ledu na vrhu vulkana, navaja BBC.

Slovesnosti se udeležuje islandski državni vrh s premierko Katrin Jakobsdottir in okoljskim ministrom Gudmundurjem Ingijem Gudbrandssonom na čelu, pridružila pa se jim je tudi nekdanja irska predsednica Mary Robinson.

Po uvodnem govoru Jakobsdottirjeve se bodo "pogrebci" povzpeli na vulkan severovzhodno od Reykjavika, kjer bodo položili spominsko ploščo s sporočilom za prihodnost.

"Ok je prvi islandski ledenik, ki je izgubil status ledenika," piše. "Pričakuje se, da bodo v naslednjih 200 letih po isti poti šli vsi naši glavni ledeniki. Ta spominska plošča je priznanje, da vemo, kaj se dogaja in kaj je treba storiti za to. Ampak samo vi veste, ali nam je to uspelo."

Sporočilo za zanamce

Posvetilo, ki ga je napisal islandski avtor Andri Snaer Magnason, se zaključi z datumom slovesnosti in koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju ‒ 415 delcev na milijon.

"Razmišljaš v drugačni časovni dimenziji, ko pišeš na baker, ne pa papir. Začenjaš razmišljati o tem, da bo čez 300 let dejansko nekdo prišel sem in te besede prebral," je povedal Magnason.

"To je velik simbolični trenutek. Podnebne spremembe nimajo začetka ali konca in mislim, da je filozofija za to ploščo opozorilni znak, da nas spominja, da se dogajajo zgodovinski premiki, ki jih ne bi smeli normalizirati. Morali bi udariti po mizi in se zavedati, kako velik pomen ima izginotje ledenika."

Resnična izguba

Ko je glaciolog Oddur Sigurdsson leta 2014 Okjökull proglasil za mrtvega, to kaj veliko pozornosti ni bilo deležno, razlaga. A lani sta ameriška antropologa Cymene Howe in Dominic Boyer, profesorja na univerzi Rice v Teksasu, posnela dokumentarni film o izgubi ledenika z naslovom "Not Ok", ob tem pa prišla na zamisel spominske plošče.

Tudi na Islandiji se ledeniki pospešeno tajajo. Foto: AP

"Ljudje so začutili izgubo ledenika kot resnično izgubo in da si to zasluži neke vrste spomenik," razlaga dr. Boyer.

"Spominske plošče priznavajo dosežke in velika dejanja človeštva, smrt ledenika pa je prav tako človeški dosežek ‒ pa čeprav neslaven ‒ v smislu, da so do njegovega izginotja pripeljale antropogene podnebne spremembe."

"To seveda ni prvi ledenik na svetu, ki bi se stajal - bilo jih je že veliko, še posebej veliko manjših. Ampak zdaj, ko začenjajo izginjati ledeniki velikosti Okj'kulla, ne bo dolgo, preden bodo ogroženi tudi največji."

Sigurdsson je leta 2000 naredil popis islandskih ledenikov in ugotovil, da jih je po vsem otoku nekaj več kot 300. Do leta 2017 je izginilo kar 56 manjših.